Stereotip - predsodek - diskriminacija
Stereotip in predsodek
Stereotip je poenostavljena predstava o določeni skupini ljudi, družbenem pojavu ali ideji. Ta predstava vpliva na naše vrednotenje pripadnikov celotne skupine, ne glede na razlike med njimi. Obstajajo pozitivni in negativni stereotipi. Pozitivni stereotipi v nas vzbudijo pozitivna čustva, negativni pa negativna.
Stereotip je poenostavljena predstava o določeni skupini ljudi, družbenem pojavu ali ideji. Stereotipi so lahko pozitivni ali negativni.
ALI VEŠ?
Najbolj znani stereotipi o Slovencih v očeh tujcev so, da so videti kot prijazni in odprti ljudje, a nekoliko zadržani.
Predsodek je neutemeljeno stališče do nekega dogodka, situacije, osebe ali skupine. Povezan je s čustvenim odzivom na določen dogodek, situacijo ali osebo. Največkrat je negativen, neosnovan na dejstvih in povezan s stereotipi. Predsodek je navadno globoko usidran v nas in ga je zelo težko spremeniti, zato v skupnosti ustvarja nezaupanje in deluje razdiralno.
Predsodek je neutemeljeno stališče do nekega dogodka, situacije, osebe ali skupine.
Stereotipi in predsodki so povezani na sledeč način. Če je spodnja predstava usklajena s tvojim prepričanjem, bo v tebi čustveno reakcijo vzbudila želja tvoje prijateljice, ki je v nasprotju s tvojo stereotipno predstavo, na primer da bi bila rada avtomobilska serviserka, ali pa želja tvojega prijatelja, da bi bil rad na primer baletni plesalec.
Stereotipi in predsodki so med seboj povezani.
Kaj je diskriminacija?
Diskriminacija je neenako obravnavanje določene osebe ali skupine v primerjavi z drugimi. Izraža se kot nestrpnost skozi določeno vedenje ali dejanje, kot je zapostavljanje, zmanjševanje ali celo odrekanje pravic in svoboščin posameznikom ali skupinam prebivalstva zaradi rasnih, verskih, jezikovnih, političnih, socialnih, spolnih, starostnih ali zdravstvenih razlik.
Diskriminacija je neenako obravnavanje določene osebe ali skupine v primerjavi z drugimi.
Klikni na povezavo in si oglej videoposnetek o rasizmu
Diskriminirani so postavljeni v slabši položaj kot drugi pripadniki skupnosti. Lahko so tudi izpostavljeni različnim oblikam nasilja, v najskrajnejši obliki tudi genocidu.
ALI VEŠ?
Pri pozitivni diskriminaciji se manjšinam ali drugim prikrajšanim skupinam podelijo pravice, ki jih drugi nimajo. Na primer vse politične stranke v Sloveniji morajo, ko sestavljajo seznam svojih kandidatov za volitve, obvezno izpolniti t. i. žensko kvoto. To pomeni, da na listi kandidatov ne sme biti manj kot 35 % žensk.
Kako se širi nestrpnost?
Ljudje se ne rodimo s prepričanji, ki temeljijo na predsodkih. Zaradi močnega vpliva okolja pa se predsodki, ki so prisotni v določeni kulturi, zlahka širijo. Otroci so najbolj dojemljivi za prevzemanje prepričanj, tudi predsodkov.
Ko smo v puberteti, se pojavi močna želja po druženju z enakimi. To nam lajša ustvarjanje lastne identitete in veča občutek pripadnosti skupini. Vendar nas lahko druženje samo z enakimi močno prikrajša za bogastvo izkušenj z drugačnimi. Za osebni razvoj je pomembno, da se naučimo spopadati s svojimi predsodki in prepoznavati vedenje, ki je do drugih nespoštljivo in jih diskriminira.
Predsodki se širijo predvsem zaradi močnega vpliva okolja.
V puberteti si identiteto ustvarimo predvsem ob druženju z enakimi ljudmi. Pomembno pa je, da se poleg tega naučimo prepoznavati tudi vedenje, ki lahko diskriminira drugačne posameznike.
SLOVARČEK
- genocid
načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin