Osnovni pribor, ki ga potrebujemo za tehnično risanje, sestavljajo svinčniki različne trdote, dva različna pravokotna trikotnika, ravnilo, kotomer, šestilo in mehka radirka za brisanje.

Za tehnično risanje uporabljamo svinčnike z različnimi trdotami grafitov. Svinčniki z oznako H imajo trdo, svinčniki z oznako B pa imajo mehko grafitno sredico. Stopnjo trdote ali mehkobe grafita označuje številka, ki stoji pred črko. Svinčniki z oznako HB imajo grafitno sredico srednje trdote.

Danes se uporabljajo tudi t. i. tehnični svinčniki z grafitnimi vložki (minicami) različne trdote in debeline.

Trikotnika sta namenjena merjenju dolžin in risanju vodoravnih, navpičnih in poševnih črt ter pravokotnih in vzporednih črt. Za risanje črt uporabljamo raznostranični in enakokraki trikotnik.

Črte praviloma rišemo ob najdaljši stranici trikotnika. Trikotniki ne smejo imeti poškodovanih robov in kotov, prav tako morajo biti čisti, da z njimi ne umažemo papirja. Pri risanju vzporednih ali pravokotnih črt z eno roko držimo oba trikotnika, z drugo pa svinčnik, ki ga prislonimo ob rob trikotnika.

Običajen kotomer ima obliko polkroga ali kroga. Uporablja se za merjenje in risanje kotov do kotne stopinje natančno. V šolah se uporablja kotomer na geotrikotniku. Na geotrikotniku je tudi merilo, ki se uporablja za merjenje in načrtovanje razdalj ter črte za poenostavljeno risanje vzporednic in pravokotnic.

Pred uporabo je treba šestilo pravilno nastaviti. Grafitno konico nastavimo tako, da je približno pol milimetra krajša od kovinske konice. Le tako bosta pri risanju obe konici v isti ravnini. Grafitno konico plosko obrusimo na finem brusnem papirju oz. s pomočjo ustreznega orodja, pod kotom približno 45°.

Pomemben del osnovnega pribora za tehnično risanje je tudi radirka. Ta naj bo dovolj mehka, da z njo ne poškodujemo papirja, in primerno čista, da ne pušča madežev.