Gonila
Gonila so vmesni členi med pogonskim in gnanim (delovnim) strojem, ki prenašajo moč iz pogonskega stroja na delovni stroj, pri tem pa prilagajajo vrtilni moment in hitrost zahtevam delovnega stroja.
Gonilo je sestavljeno iz pogonskega in gnanega dela ter iz nepremičnega temelja oz. ohišja, ki pogonski in gnani del gonila povezuje. Primer gonila je npr. menjalnik znotraj avtomobila. Menjalnik prilagaja moč, hitrost in vrtilni moment, ki prihaja iz pogonskega motorja z notranjim izgorevanjem ali elektromotorja na take vrednosti, kot jih v danem trenutku glede na potrebe potrebujemo na kolesih.
Delitev gonil
Gonila med seboj ločujemo glede na več načinov. Ločimo jih lahko glede na način prenosa sile, lego gredi in način prenosa gibanja.
Glede na način prenosa sile ločimo gonila:
Z neposrednim dotikom
Sem spadajo torna in zobniška gonila. Pri tornih gonilih se sila prek koles, ki se neposredno dotikata, prenaša s trenjem, nasprotno pa se pri zobniških gonilih sila prek neposredno dotikajočih se koles prenaša z obliko.
S posrednim mehanskim vlečnim elementom
Sem spadajo jermenska in verižna gonila. Prav tako kot pri gonilih, ki silo prenašajo z neposrednim dotikom, tudi gonila s posrednim mehanskim vlečnim elementom silo prenašajo s pomočjo oblike ali s pomočjo trenja. Jermenska gonila s ploščatim ali klinastim jermenom silo prenašajo posredno s pomočjo trenja, s pomočjo oblike pa silo prenašajo verižna gonila in gonila z zobatim jermenom.
Glede na lego gredi ločimo gonila:
- z vzporednimi gredmi: jermenska, vrvna, verižna, zobniška gonila z valjastimi zobniki;
- s sekajočimi gredmi: zobniška gonila s stožčastimi zobniki;
- s soosnimi gredmi: planetna gonila;
- z mimobežnimi gredmi: vijačna in polžasta gonila;
Glede na način prenosa gibanja ločimo gonila:
Z enakomernim prenosom gibanja
Ta vrsta gonil med obratovanjem, z izvzetim zagonom, preklopom in zaustavljanjem stroja, nima pospeškov. Med gonila z enakomernim prenosom gibanja uvrščamo jermenska, torna, verižna, zobniška in vrvna gonila.
Z neenakomernim prenosom gibanja
Pri gonilih z neenakomernim prenosom gibanja med obratovanjem gonila nastajajo periodični pospeški in pojemki, saj je gibanje samih gonil periodično. Sem uvrščamo ročična, krivuljna, vklopna in zapiralna gonila.
Glede na veliko število različnih vrst gonil je včasih težko izbrati pravo vrsto gonila. Pri izbiri vrste gonila moramo biti pozorni na funkcionalnost, ekonomičnost ter na vpliv, ki ga posamezno gonilo lahko pusti na okolje. Ko izberemo vrsto gonila, ki bo ob čim nižjih stroških zanesljivo opravljalo svojo funkcijo pri zahtevanih obratovalnih pogonih, se moramo lotiti osnovnega dinamičnega preračuna gonila.
