Srce in poezija
Srce v umetnosti pogosto povezujemo s pogumom ali ljubeznijo. Pesniki v številnih svojih pesmih pripovedujejo v simbolnem jeziku in omenjajo srce kot organ z različnimi lastnostmi.
Navodila:
Preberi pesmi in razmisli, kakšne lastnosti pesnik pripiše srcu. Med branjem odlomkov pesmi sledi ritmu in poskusi opisati, na kaj te spominja.
France Prešeren
Pod oknom
Luna sije, klad’vo bije
trudne, pozne ure že;
pred neznane srčne rane
meni spati ne puste.
Ti si kriva, ljubezniva
deklica neusmiljena!
Ti me raniš, ti mi braniš,
da ne morem spat’ doma.
Obraz mili tvoj po sili
mi je vedno pred očmi;
zdihujoče srce vroče
vedno k tebi hrepeni …
Dragotin Kette
Spomini
In dijal sem ti, da roža si mi rož.
A ti? ... Ah no, da se ti revež smili.
Seveda, on se ti ponuja, sili
kaj ne da, ljubica? – Ne boš, ne boš!
O nismo tak častilec belih kož,
da bi kot Samson v krilu pri Dalili
tam s kodri svojo moško čast zgubili,
o ne, vi milostna, smo pa le mož!
Pač sem ljubezen v svojem srcu nosil,
a nikdar nisem te ljubezni prosil
še manj nevrednega pomilovanja.
Ponosna glava moja se ne klanja,
molčijo usta, lic solza ne molči,
naj tudi hrepeneče srce poči ...
Josip Aleksandrov Murn
Kje tihi si mi dom
In še in še in vedno bolj
prši sneg, naletava,
in sam sem sredi večnih polj
in noga se mi pogrezava.
Kje tihi si mi dom,
ti sreča moja prava?
Nocoj, kedaj te videl bom,
ti sreča moja prava? ...
Prostrane dalje mrak molči,
prši sneg, zamrzava …
ah, v srce, zdi se, naletava.