Kam je izginilo zvezdno nebo
Vse manj je območij v Sloveniji in svetu, kjer se lahko v jasni noči zazremo v zvezdno nebo. Jasni pogled na zvezde je izpodrinil sev luči in oglasnih tabel. Umetna svetloba svetil nam sicer prinaša koristi, a ima tudi negativne posledice, ki jih imenujemo svetlobno onesnaženje.
Svetlobno onesnaženje je večinoma posledica neustrezno nameščenih in oblikovanih svetil, zaradi katerih se svetloba širi od svetil navzven in navzgor v nebo, namesto da bi bila usmerjena navzdol.
Po podatkih društva Temno nebo Slovenije pravega temnega neba, kot so ga videli naši pradedje, ne moremo več videti niti na vrhu Triglava, kjer je svetlobno onesnaženje 40 %. Pravzaprav nikjer v Sloveniji svetlobna onesnaženost ni več manjša od 40 %.
Neustrezna osvetlitev razblini temo noči in spremeni količino svetlobe in ritem menjave svetlobe in teme, ki so mu prilagojena živa bitja, tudi mi. Kjer se umetna svetloba razliva v naravni svet lahko nevarno ogrozi selitev, razmnoževanje in prehranjevanje živali. Nočne metulje in druge žuželke, ki se zbirajo okrog uličnih svetilk, umetna svetloba zmede med nočnim hranjenjem in razmnoževanjem. Ptice selivke zmoti umetna svetloba na nebu. Morske želve vse težje najdejo neosvetljene peščene plaže, kjer odlagajo jajca. Zaradi osvetljenih zvonikov cerkva se netopirji, ki si najdejo zatočišče na podstrešjih in v zvonikih cerkva, pozneje odpravijo na nočni lov in zamudijo del priložnosti za hranjenje.
Od vseh vrst onesnaženja, je svetlobnega morda najlažje odpraviti. S spremembami v oblikovanju in nameščanju svetil lahko dosežemo takojšnje spremembe. Pozitivne spremembe dosežemo tudi z ugašanjem nepotrebnih svetil, kar se pozna tudi na prihranku električne energije.
Prirejeno po člankih Potovanje na konec noči in Luč nad Triglavom v National Geographic Slovenija, november 2008, št.11, str. 102–125