Zgradba Zemlje
Skorja, plašč in jedro
Zemlja je zgrajena iz več plasti: skorje, plašča in jedra.
- Zemeljska skorja je trdna plast, v kateri so kamnine in minerali. Na celinah je debela od 30 do 50 km, pod oceani pa le od 5 do 10 km.
- Pod zemeljsko skorjo je zemeljski plašč, ki je debel okoli 2900 km. Sestavlja ga magma (staljene kamnine), ki stalno kroži.
- Pod plaščem je zemeljsko jedro, kjer so temperature tudi do 6000 °C. Kljub visoki temperaturi je zemeljsko jedro v notranjosti trdno.
Zemeljska skorja je sestavljena iz oceanskih in celinskih litosferskih plošč. Celinske (kontinentalne) plošče imajo debelejšo skorjo kot oceanske. Plošči se lahko premikata druga ob drugi, razmikata ali se oceanska plošča podriva pod celinsko. Spodrivanje plošč povzroči nastanek gorstev. Na stikih litosferskih plošč so pogosti ognjeniki in potresi.
Zemlja je zgrajena iz več plasti:
- Zemeljska skorja je trdna plast.
- Pod zemeljsko skorjo je debel zemeljski plašč.
- Pod plaščem je zemeljsko jedro, kjer so temperature tudi do 6000 °C.
Zemeljska skorja je sestavljena iz oceanskih in celinskih litosferskih plošč. Celinske plošče so debelejše kot oceanske. Plošče se lahko premikajo, tako pride do nastanka gorstev, ognjenikov in potresov.
Kamnine in minerali
V zemeljski skorji – najbolj zunanji plasti Zemlje – so kamnine in minerali. Minerali so čiste snovi, kamnine pa zmesi mineralov. Minerali imajo različno trdoto in se lomijo, če udarimo po njih s kladivom. Po trdoti so minerali razporejeni na Mohsovi trdotni lestvici. Koščki kamnin so kamni.
V zemeljski skorji so kamnine in minerali. Minerali so čiste snovi, kamnine pa zmesi mineralov. Po trdoti so minerali razporejeni na Mohsovi trdotni lestvici. Koščki kamnin so kamni.
+
V nekaterih kamninah že s prostim očesom mogoče opaziti zrnca snovi, ki kamnino sestavljajo. Ta zrnca so običajno drobni kristali različnih mineralov. Minerali, ki jih je v kamnini največ, določajo lastnosti posamezne kamnine.
V naravi kamnine nenehno nastajajo in se spreminjajo. Ko se oceanska litosferska plošča podriva pod kontinentalno, se njene kamnine talijo v magmi in se z njo pomešajo. Če ta magma pride med izbruhom ognjenika na površje, se staljene kamnine ponovno strdijo. Pod vplivom delovanja Sonca in drugih dejavnikov se preoblikujejo in ponovno spremenijo svojo obliko. Proces, v katerem kamnine nastajajo, se spreminjajo in prehajajo iz ene vrste v drugo, imenujemo kroženje kamnin ali kamninski krog.
Glede na nastanek delimo kamnine na:
- magmatske,
- metamorfne in
- sedimentne.
Matična kamnina prepereva zelo počasi. Prepereva zaradi naslednjih dejavnikov:
- fizikalnih (voda in veter),
- bioloških (korenine rastlin, živali, glive, človek) in
- kemijskih (kisle padavine).
Kamnine v Sloveniji
V Sloveniji so večinoma sedimentne kamnine, magmatskih in metamorfnih kamnin je malo. Sedimentne so na skoraj 90 % površine. Prevladujejo apnenci in dolomiti. Na obali fliš gradi strme klife. Drobnozrnate kamnine najdemo tudi ob rekah. Magmatske in metamorfne kamnine so pretežno v goratem delu Slovenije.
Nastanek in lastnosti prsti
Prst sega vse od površine do zemeljske trdne kamninske skorje.
Nastanek prsti je odvisen od:
- sestave matične (osnovne) kamnine,
- podnebja (predvsem količine padavin) in
- organizmov v tleh.
Vsi ti dejavniki določajo, kakšen tip prsti bo nastal na nekem območju, kakšne lastnosti bo prst imela ter kako rodovitna bo prst. Po nastanku ločimo stara in mlada tla. Mlada tla so rodovitnejša, saj vsebujejo še veliko mineralnih snovi, ki so bile v matični kamnini. Nastanejo tam, kjer zunanje razmere omogočajo hitro preperevanje matične kamnine.
Prst sega vse od površine do zemeljske trdne kamninske skorje.
Nastanek prsti je odvisen od:
- sestave matične (osnovne) kamnine,
- podnebja (predvsem količine padavin) in
- organizmov v tleh.
Po nastanku ločimo stara in mlada tla. Mlada tla so rodovitnejša, saj vsebujejo še veliko mineralnih snovi.
Prsti se razlikujejo po barvi, zrnatosti, prezračenosti, prepustnosti za vodo in po sestavi, ki je odvisna od sestave matične kamnine. Za rastline je pomembno, da ima prst dovolj mineralnih (rudninskih) snovi (te preidejo v prst iz matične kamnine, v kateri so minerali), da je dovolj vlažna, zračna in da ima veliko razkrojevalcev, ki razkrajajo rastlinski opad.
Prezračenost koreninam rastlin olajša prodiranje v tla in črpanje mineralnih snovi ter vode. Prezračenost tal omogočajo na primer deževniki, saj s kopanjem rovov prst rahljajo.
Prsti se razlikujejo po barvi, zrnatosti, prezračenosti, prepustnosti za vodo in po sestavi, ki je odvisna od sestave matične kamnine.
Za rastline je pomembno, da ima prst dovolj mineralnih (rudninskih) snovi, da je dovolj vlažna, zračna in da ima veliko razkrojevalcev, ki razkrajajo rastlinski opad. Prezračenost koreninam rastlin olajša prodiranje v tla in črpanje mineralnih snovi ter vode.
Preperevanje kamnin
Matična kamnina prepereva zelo počasi. Prepereva zaradi fizikalnih, bioloških in kemičnih dejavnikov.