Za obstanek vrst morajo imeti organizmi svoje potomce. Ti nadomestijo starše, ko poginejo ali propadejo. Biološki proces nastajanja potomcev imenujemo razmnoževanje.

Pri rastlinah poznamo:

• nespolno in
• spolno razmnoževanje.

Nastanek potomca le iz enega starševskega organizma imenujemo nespolno razmnoževanje.

Pri spolnem razmnoževanju potomec nastane z združitvijo dveh celic, imenovanih spolni celici, ki ju prispevata dve starševski rastlini. Potomci nosijo kombinacijo dednih lastnosti obeh starševskih rastlin.

Mlada rastlina, ki je nastala z nespolnim razmnoževanjem, ima enake lastnosti kot starševska rastlina. Deli rastlin, ki omogočajo nespolno razmnoževanje, so:

• pritlike,
• zarodni brstiči,
• gomolji,
• korenike,
• cepiči in potaknjenci. 

Spolno razmnoževanje rastlin je povezano s cvetom. Cvet je spolni razmnoževalni rastlinski organ. Sestavlja ga več različnih listov:

• čašni listi in venčni listi; oboje skupaj imenujemo dvojno cvetno odevalo;
• prašniki in pestič, ki se skrivajo v notranjosti cveta; imenujemo jih tudi plodni listi, saj so to deli cveta, ki omogočajo razmnoževanje.

Ko je cvet oprašen, se začnejo v pestiču cveta dogajati spremembe.

Moška spolna celica iz pelodnega zrna potuje v semensko zasnovo plodnice, v kateri se združi z žensko spolno celico (jajčno celico). Združitev obeh spolnih celic imenujemo oploditev. 

Po oploditvi se začne razvoj semena in ploda.

• Seme se razvije iz semenske zasnove. Zgrajeno je iz kalčka in semenske lupine.
• Iz oplojenega jajčeca se razvije kalček.
• Seme je zavarovano s plodnico, ki po oploditvi dozoreva v plod.

Iz kalčka (lahko mu rečemo potomec) se razvije nova, mlada rastlina. Nova rastlina ima kombinacijo lastnosti obeh starševskih rastlin, ki sta prispevali moško in žensko spolno celico.