Da človek lahko v polnosti izkorišča danosti lesa, mora vedeti, kako se les obnaša pri določenih obdelovalnih postopkih – poznati mora lastnosti lesa.

Trdota je odpor lesa proti vdoru drugega telesa vanj. Trdoto lesa opazimo pri nekaterih postopkih obdelave, npr. žaganju, žebljanju, vijačenju, saj se trd les upira vdoru rezila, žeblja ali vijaka. Trši les je primernejši za gradbeni material in za zunanjo uporabo, saj je odpornejši na zunanje sile. Ker je trd les odporen proti obrabi, iz njega izdelujejo talne obloge (parket, ladijski pod, stopnice).

Trdnost je sposobnost lesa, da se upira spremembi oblike. Pove nam, kolikšno obremenitev prenese les, preden se deformira oziroma poruši (zlomi). Trdnost lesa zmanjšajo napake v lesu, najbolj grče.

Gostota pove, koliko kilogramov tehta en kubični meter lesa. Vpliva na trdoto lesa, na zmožnost obdelovanja in na čas sušenja lesa. Gostejši les ima večjo trdoto, se težje obdeluje, počasneje suši in ima boljši izkoristek pri kurjenju.

Prožnost določimo z obremenitvijo na upogib. Prožen les se po končani obremenitvi vrne v prvotno stanje. Les se prelomi, če pride do preobremenitve. Ta lastnost se izkorišča pri gradnji čolnov in športni opremi (bradlja).

O plastičnosti govorimo, ko z obremenitvijo lesa prekoračimo mejo plastičnosti in les trajno plastično deformiramo. Plastičnost dosežemo s parjenjem in segrevanjem – to omogoča izdelovanje ukrivljenega pohištva ali glasbil.

Žilavost je odpor lesa proti lomljenju. Žilav les lahko večkrat prepognemo in zvijemo.

Les je higroskopičen material. To pomeni, da svojo vlago uravnava glede na vlago v zraku. Iz vlažnega okolja vpija vlago v celične stene in jo oddaja v suho okolje. Ta lastnost vpliva na prostornino in obliko lesa.

Les se krči oz. nabreka. Pri sušenju iz lesa izhaja voda. Les se pri tem krči, zmanjšata se mu gostota in prostornina. Ko les vpija vodo, nabrekne. Povečajo se mu teža, prostornina in velikost.

Prevodnost lesa zajema prevajanje toplote, zvoka in elektrike. Les je slab toplotni prevodnik, zato v lesenih stavbah pozimi ni mrzlo, poleti pa ni prevroče. Zelo dobro prevaja zvok. Ta lastnost se s pridom izkorišča pri izdelavi glasbil. Resonančen les imata smreka in javor. Na električno prevodnost pomembno vpliva vlažnost lesa – skozi popolnoma suh les električni tok ne teče. Ta lastnost se izkorišča pri uporabi lesenih drogov za električno napeljavo.

Gorljivost je zelo zaželena lastnost lesa, ki jo izkoriščamo za ogrevanje. Pri gorljivosti nas zanima količina toplote, ki se sprosti ob sežigu lesa in jo imenujemo kurilna vrednost lesa. Les se ob gorenju segreje, krči, se zvija, poka, oddaja vodo in pline. Suh les gori bolje kot vlažen in če ima razpoke, gori bolje, kot če jih nima. Pred gorenjem ga lahko zaščitimo z zaščitnimi premazi – tako gori slabše ali pa sploh ne gori. Gorljivost lesa pomeni tudi stalno nevarnost gozdnih požarov.

Trajnost je lastnost lesa, da krajši ali daljši čas kljubuje vplivom, ki povzročajo spreminjanje lastnosti lesa. Naravna trajnost je odvisna od odpornosti drevesne vrste, vlage v lesu, časa sečnje, škodljivcev, preventivne zaščite s premazi.

Različne vrste lesa lahko ločimo s čutili, in sicer po barvi, teksturi in vonju.

Barvo dajejo lesu snovi v celičnih stenah. Vsaka vrsta lesa ima značilno barvo, po kateri vrsto prepoznamo, se pa barva lesa iste drevesne vrste nekoliko razlikuje od drevesa do drevesa. Barva lesa se lahko spremeni ob izpostavljenosti sončni svetlobi, kisiku in vremenskim dejavnikom. Barvo lesa spremenijo tudi različni obdelovalni postopki in zaključni premazi.

Zaradi lepote, trdote in nekaterih drugih lastnosti izstopajo izdelki iz eksotičnega lesa. Na vseh kontinentih rastejo različne vrste dreves. Najbolj znana eksotična drevesa, ki večinoma rastejo na širšem področju ekvatorja, so mahagoni, palisander, ebenovec, tik in balza.

Tekstura je lastnost, ki lesu daje značilen videz. Opazujemo jo lahko na gladko obdelanih lesenih površinah. Teksturo določene vrste lesa med drugim določajo njegova zgradba in barva, rast lesnih vlaken ter nepravilnosti v rasti.

Les iglavcev lahko od lesa listavcev ločimo tudi po prijetnem vonju po smoli. Vonj se s sušenjem in staranjem lesa postopoma razgubi.