Les je že od nekdaj cenjen material, ki je pomembno prispeval k razvoju in vplival na življenje, kakršnega poznamo danes. Človek je že v kameni dobi izdeloval orodje iz kamna in lesa, mostiščarji so v bakreni dobi izdelovali lesena bivališča na kolih. Velik pomen je imela iznajdba lesenega kolesa, ki je omogočilo premikanje vozila in pridobivanje energije.

Slovenija spada med najbolj gozdnate države Evropske unije – po gozdnatosti se uvršča samo za Švedsko in Finsko. Skoraj 60 % naše države je prekrite z gozdovi. V Sloveniji so najpogostejši bukovi gozdovi, mešani gozdovi iz jelke in bukve ter listnati gozdovi iz bukve in hrasta.

Zaradi podnebne raznolikosti Slovenije imamo pestro sestavo gozdov. Najdemo lahko 71 avtohtonih drevesnih vrst, od tega 10 vrst iglavcev, ostalo so listavci. Najpogostejši iglavci na slovenskih tleh so smreka, jelka, bor in macesen. Med najpogostejše listavce na slovenskih tleh uvrščamo bukev, hrast, javor in jesen.

Gozd je naravna življenjska skupnost, ki povezuje rastline in živali, ter ima velik vpliv na življenje človeka.

Gozdovi imajo gospodarski pomen. Iz gozdov pridobivamo les – material, ki ga uporabljamo za najrazličnejše namene. Panogi lesarstvo in gozdarstvo nudita delovna mesta. Lesarstvo se počasi ponovno obnavlja preko malih podjetij in obrtnikov, ki cenijo domače izdelke in ohranjajo tradicijo.

Gozd je tudi vir hrane. V gozdu najdemo gozdne sadeže (kostanj, borovnice, robidnice), gobe (jurčki, lisičke) in zdravilna zelišča (čemaž, jerebika). Pri nabiranju gozdnih sadežev veljajo določene zakonske omejitve, ki jih morajo nabiralci upoštevati. Gozd je pomemben tudi za pridelavo gozdnega medu.

Ne smemo pa pozabiti tudi na pomemben okoljski pomen gozda. Gozd je življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki so pomemben del ekosistema. Drevesa varujejo pokrajino, saj s koreninami preprečujejo erozijo tal, z debli pa ščitijo pred plazenjem tal. Gozd z zadrževanjem padavinske vode in ohranjanjem gladine podtalnice uravnava vodni krog. Tako v obdobju taljenja ledu in snega ne pride do preobremenitve rek in potokov.

Gozd skrbi tudi za čist zrak. V procesu fotosinteze namreč gozd porablja ogljikov dioksid – ogljik se veže v les, kisik pa se sprošča v ozračje. Tako gozdovi zmanjšujejo učinek tople grede.

Zaradi celične sestave lahko različni prerezi prikažejo različen videz lesa. Poznamo prečni, radialni in tangencialni prerez. Prečni prerez dobimo, če deblo prerežemo pravokotno na drevesno os. Vzdolžni ali radialni prerez poteka po sredini debla, vzporedno z osjo drevesa. Tangencialni prerez pa dobimo s prerezom debla vzporedno z osjo drevesa, vendar ta ne poteka po sredini debla.

Drevo raste v višino. To lahko vidimo z odganjanjem poganjkov na deblu in vejah. V prečnem prerezu debla pravokotno na drevesno os lahko opazujemo debelitev drevesa.

Zunanji, mlajši del branik v nastajanju prevaja vodo in hranilne snovi. Ta del imenujemo beljava. V notranjosti drevesa, kjer lesne celice sčasoma odmrejo, pa nastaja jedrovina. Običajno je temnejša in jo imenujemo črnjava. Širina beljave in jedrovine ter obarvanost jedrovine je odvisna od vrste lesa.