Kotiranje
Kotiranje
Tehnična risba je uporabna le, če jo opremimo z ustreznimi merami. Rečemo, da predmet kotiramo. Kotiranje je postopek vpisovanja mer predmeta na tehnično risbo v skladu z določenimi pravili – standardi. Kotiramo samo vidne robove, nevidnih robov praviloma ne kotiramo.
Elementi kotiranja
Pomožna kotirna črta je vedno pravokotna na rob kotirnega predmeta. Vedno sega 2–3 mm čez kotirno črto.
Kotirna črta je vzporedna z robom predmeta, na katerega se nanaša. Kotirna črta je od kotirnega roba oddaljena 10 mm. Vsaka naslednja kotirna črta je od prejšnje oddaljena 7 mm.
Kotirna puščica določa skrajno točko kotirane dolžine. Največ se uporablja polne kotirne puščice. Njihova dolžina je enaka višini kotirnih številk oziroma je večja od 3,5 mm. Čez puščico ne sme biti narisana nobena črta. Če je kotirni rob enak ali krajši od 10 mm, kotiramo tako, da narišemo puščici na zunanji strani.
Kotirna številka ali kota pove dolžino kotirnega roba v mm. Ne glede na merilo, v katerem kotiramo, kota ustreza dolžini v naravni velikosti. Napišemo jo nad kotirno črto, če se le da na sredino, in to tako, da se ne dotika ne kotirne črte ne kotirnega roba. Napisana je s tehnično pisavo, višina je določena s standardi – na risbah formata A4 uporabimo višino kotirnih številk 3,5 mm. Napišemo le številko, mersko enoto, milimetre, pa izpustimo. Obrnjena mora biti tako, da jo beremo od spodnje ali z desne strani risbe. Če je kotirni rob enak ali krajši od 10 mm, kotirno številko napišemo zunaj, nad kotirno črto. Vsako koto na risbi vpišemo le po enkrat. Paziti moramo, da risba vsebuje vse potrebne kote za izdelavo in da ni potrebno računati dolžin robov.
Kotirna številka ali kota pove dolžino kotirnega roba v mm. Napišemo jo s tehnično pisavo nad kotirno črto tako, da se ne dotika ne kotirne črte ne kotirnega roba. Napišemo le številko, mersko enoto izpustimo. Koto beremo od spodnje ali z desne strani risbe. Če je kotirni rob enak ali krajši od 10 mm, kotirno številko napišemo nad kotirno črto.
Kako kotiramo
Kotirati začnemo tako, da najprej narišemo pomožni kotirni črti, nato kotirno črto ter kotirni puščici. Nazadnje napišemo še kotirno številko. Običajno (če je prostor) kotiramo spodaj in z desne strani. Pri zapletenejših risbah pa kotiramo tudi z leve in zgornje strani, saj bo tako risba preglednejša. Na risbi praviloma kotiramo vsako mero samo enkrat.
Glede na podajanje kotirnih mer poznamo več načinov kotiranja. Pri zaporednem kotiranju so mere nanizane druga za drugo tako, da se kotirna puščica ene kotirne črte v vrhu dotika kotirne puščice naslednje kotirne črte.
Kotiranje kvadratnih ploskev
Če je kotirni rob projekcija kvadrata in oblika ploskve z risbe ni razvidna, kotiramo tako, da pred kotirno številko, ki nam pove dolžino roba, narišemo znak o.
Kotiranje krožnih ploskev
Krog kotiramo tako, da najprej določimo njegovo središče. To pomeni, da narišemo srednjici. Pri tem pazimo, da presečišče srednjic narišemo s polnimi črtami in ne s pikami.
Če je kotirni rob predmeta projekcija kroga in krožna oblika ni razvidna, kotiramo tako, da pred kotirno številko, ki nam pove premer predmeta, napišemo veliko tiskano grško črko Φ (fi).
Kotiranje krožnega loka
Pri kotiranju loka kotirna črta poteka od središča krožnega loka do samega krožnega loka. Kotirno puščico narišemo samo ob krožnem loku. Pred kotirno številko zapišemo oznako R. S tem nakažemo, da kotirna številka predstavlja polmer oziroma radij loka. Če je za kotiranje premalo prostora, sta lahko puščica in kotirna mera zunaj krožnega loka.
Središče loka je običajno na presečišču dveh srednjic.
Preverim svoje znanje
- Navedi osnovno mersko enoto, v kateri so kotirane dolžine stranic, kadar se kotirne črte zaključijo s puščico.
- Opiši postopek pravilnega kotiranja tehnične risbe.
- V zvezek nariši poljuben večkotnik in ga kotiraj. S šestilom nariši še krog in lok ter ju
kotiraj. Upoštevaj pravila, ki so opisana v poglavju 3.5.