• SLS je bila najmočnejša, a notranje precej neenotna stranka. Med člani se je povečeval upor proti njeni eliti. Krščanski socialisti, manjšinski del katoličanov, se je povsem odmaknil izpod avtoritete SLS. Zaradi boja proti komunizmu se je krepil bojeviti katolicizem, ki sta ga poosebljali mladinski gibanji Mladci (v okviru Katoliške akcije) in Stražarji.
• Liberalni tabor je bil šibak, sprt ter razcepljen na množico strank in skupin.
• Komunistična partija, ki je delovala ilegalno, se je krepila, ne le med delavci, temveč zelo uspešno tudi v malomeščanskem intelektualnem okolju. Socialdemokratska in socialistična stranka sta izgubljali vpliv.