Narodni položaj Slovencev v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslaviji
KLJUČNE BESEDE:
- trije glavni narodi
- vidovdanska vstaja
- državni centralizem
- narodni unitarizem
- jugoslovanski narod
- kraljeva diktatura
- obdobje kraljevega namestništva
- katoliški tabor
Značilnosti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevine Jugoslavije)
Največ Slovencev, približno dve tretjini (okoli 1 milijon), je živelo v Kraljevini SHS. Kraljevina SHS je bila gospodarsko, versko in kulturno raznolika država, kot lahko vidiš na spodnjih slikah.
Prebivalci kraljevine so pripadali:
• trem glavnim narodom ─ Srbom, Hrvatom in Slovencem ─ in številnim narodnim skupnostim,
• različnim veram: pravoslavni, katoliški, muslimanski, protestantski, judovski ...
Kraljevina SHS je veljala za eno najbolj gospodarsko nerazvitih držav v Evropi. Med posameznimi deli države so bile v gospodarski razvitosti velike razlike.
Sever, ki je bil prej del Avstro-Ogrske (Slovenija, deli Hrvaške in Bosne ter Vojvodina), je bil gospodarsko razvitejši, imel je več industrijskih središč in boljše prometne povezave.
Slovenci so v primerjavi z južnimi deli v kraljevini imeli veliko bolj razvito in razširjeno šolstvo, kar se je kazalo v razlikah v pismenosti.
Prebivalci kraljevine so pripadali:
• trem glavnim narodom ─ Srbom, Hrvatom in Slovencem,
• različnim veram: pravoslavni, katoliški, muslimanski, protestantski, judovski ...
Kraljevina SHS je veljala za eno najbolj gospodarsko nerazvitih držav v Evropi.
ZANIMIVO
Stopnja nepismenosti je ob ustanovitvi Kraljevine SHS v Sloveniji znašala 8,8 %, v južni Srbiji pa 83,8 %.
Oglej si preglednico in primerjaj
• Primerjaj razvitost Slovenije in ostalih delov Kraljevine SHS.
Politični razvoj v Kraljevini SHS (Kraljevini Jugoslaviji) in položaj Slovencev
Obdobje parlamentarne demokracije (1921─1929)
Kraljevina SHS je 28. junija 1921, na dan sv. Vida, dobila prvo ustavo, imenovano vidovdanska ustava.
Ustava je vzpostavila:
• parlamentarizem in temeljne državljanske svoboščine, na primer enakost državljanov, osebno svobodo, svobodo vere in veroizpovedi, svobodo tiska,
• delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno; zakonodajno oblast sta izvajala kralj, ki je potrjeval zakone in jih razglašal, ter enodomna Narodna skupščina,
Obdobje parlamentarne demokracije (1921─1929)
Kraljevina SHS je 28. junija 1921, na dan sv. Vida, dobila prvo ustavo, imenovano vidovdanska ustava.
Ustava je vzpostavila:
• parlamentarizem in temeljne državljanske svoboščine,
• delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
»Kralj pa je imel tudi pravico sklicati in razpustiti Narodno skupščino. Po ustavi je izvršno oblast prek ministrov izvajal kralj. Ministre in predsednika vlade je imenoval on in bili so mu neposredno podrejeni, ne glede na to, da so bili odgovorni Narodni skupščini. Podobno je bilo v sodstvu. Sodniki so bili sicer ustavno neodvisni in stalni, a jih je na predlog vlade imenoval kralj in jih lahko tudi zamenjal.«
Preberi vir in pojasni
• Komu je vidovdanska ustava dajala največ moči?
• Ali sta bila parlamentarizem in delitev oblasti z ustavo resnično uveljavljena? Pojasni s primerom.
• Zakaj so Slovenci nasprotovali vidovdanski ustavi?
Ustava je vzpostavila tudi:
• državni centralizem – vsa državna politika se je vodila le iz enega centra (Beograda),
• narodni unitarizem – politiko, ki je zagovarjala stapljanje vseh južnih Slovanov v Kraljevini SHS v enoten jugoslovanski narod. Cilj politike je bil Srbe (kamor so prištevali tudi Črnogorce in Makedonce), Hrvate in Slovence povezati v en narod – jugoslovanski narod. Uradni jezik kraljevine je bil srbsko-hrvaško-slovenski, državljani pa so bili po ustavi srbsko-hrvaško-slovenske narodnosti.
Večina Slovencev in Hrvatov je vidovdanski ustavi nasprotovala in zahtevala avtonomijo ter priznanje svojih narodnih pravic. Razdeljenost med podporniki unitarizma in zagovorniki narodnih avtonomij je povzročala stalne politične krize v državi.
Ustava je vzpostavila tudi:
• državni centralizem – vsa državna politika se je vodila le iz enega centra,
• narodni unitarizem – politiko, ki je zagovarjala stapljanje vseh južnih Slovanov v Kraljevini SHS v enoten – jugoslovanski narod.
Večina Slovencev in Hrvatov je vidovdanski ustavi nasprotovala in zahtevala avtonomijo ter priznanje svojih narodnih pravic.
ZANIMIVO
V Kongresnem parku (Zvezda) v Ljubljani so 6. septembra 1940 postavili kip kralja Aleksandra I. na konju. Po okupaciji ga je italijanska vojska ponoči 25. julija 1941 porušila.
ZANIMIVO
Leta 1921 je bil sprejet Zakon o zaščiti države, s katerim je bila prepovedana komunistična stranka in vsa njena dejavnost.
Obdobje kraljeve diktature (1929─1934)
Zaradi političnih napetosti, ki so privedle celo do strelskega obračuna v Narodni skupščini, je 6. januarja 1929 kralj uvedel diktaturo.
Razpustil je parlament, preklical vidovdansko ustavo ter prepovedal politične stranke. Nasprotniki diktature in zagovorniki pravic posameznih narodov so bili preganjani.
• Še bolj sta bila poudarjena državni centralizem in narodni unitarizem, ki ju je poosebljalo geslo »En kralj, ena država, en narod, en jezik«. Uporaba imen narodov ni bila zaželena, uporabljalo se je ime Jugoslovani.
• Država se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Upravno se je razdelila na 9 banovin, njihove meje namenoma niso potekale po nacionalnih mejah; ogledaš si jih lahko na spodnjem zemljevidu.
Obdobje kraljeve diktature (1929─1934)
Zaradi političnih napetosti, ki so privedle celo do strelskega obračuna v Narodni skupščini, je 6. januarja 1929 kralj uvedel diktaturo.
• Kraj je razpustil parlament, preklical vidovdansko ustavo ter prepovedal politične stranke.
• Še bolj sta bila poudarjena državni centralizem in narodni unitarizem.
• Država se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Upravno se je razdelila na 9 banovin.
»Prepovedana je bila Slovenska ljudska stranka, z ustanovitvijo Sokola Kraljevine Jugoslavije pa je bilo konec tudi Slovenske orlovske zveze. [Ljubljanski škof] Jeglič je 7. decembra 1929 v dnevniku takole strnil krivice, ki so doletele katoliške narodnjake: 'Po kraljevini šumi, da bodo še mnoga druga društva razpuščena. Strašen terorizem! Utegne priti čas, da bomo škofje morali zoper take krivice javno nastopiti. Je hudo: časopisi morajo molčati ali tako pisati, kakor naroča vlada. Govoriti ne smeš nič. Koj pride kazen.'«
Oglej si zemljevid in pojasni
• Poimenuj banovine. Po čem so se imenovale?
• Katera banovina je predstavljala slovensko ozemlje?
• Katera posebnost glede njenih mej je opazna?
ZANIMIVO
Leta 1931 je kralj razglasil oktroirano (vsiljeno) ustavo, v kateri pa je imel še vedno odločilno vlogo in dejansko ni pomenila velikega odmika od političnih ciljev diktature.
ZANIMIVO
V Sloveniji so diktaturo podpirali le privrženci nekaterih nekdanjih liberalnih strank.
Večinski del Hrvatov in Slovencev je diktaturi nasprotoval, med njimi tudi večinski del pripadnikov razpuščene Slovenske ljudske stranke, največje slovenske stranke. Njeni voditelji so bili zaradi tega preganjani.
Leta 1932 so slovenski politiki, ki so nasprotovali kraljevi diktaturi, pripravili zahteve; lahko jih prebereš v spodnjem viru.
»/P/otrebno [nam je]: a) nacionalna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda, b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati življenjske interese in harmonično razvijanje vseh /.../ poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda.«
Preberi vir in pojasni
• Katere zahteve slovenskih politikov lahko razbereš?
• Kakšen naj bi bil položaj Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji?
Oktobra 1934 je bil med obiskom Francije kralj v atentatu ubit, zaradi česar so v Kraljevini Jugoslaviji nastopile politične spremembe.
Kraljevo namestništvo (1934─1941)
Po smrti Aleksandra I. je zaradi mladoletnosti novega kralja oblast v državi prevzelo kraljevo namestništvo, ki ga je vodil knez Pavle Karađorđević. To obdobje imenujemo obdobje kraljevega namestništva.
• Delovanje mnogih meščanskih strank, ki niso bile vsedržavne, je bilo sprva še vedno prepovedano, vendar se je preganjanje političnih nasprotnikov omililo.
• Vlada je dosegla dogovor s Hrvati in leta 1939 je bila ustanovljena banovina Hrvaška. Hrvati so dobili politično, gospodarsko in kulturno avtonomijo.
• Izboljšal se je tudi položaj Slovencev v Dravski banovini, saj jim je bilo prepuščeno, da so bolj samostojno odločali o banovinskih zadevah. Vendar avtonomije niso dobili, čeprav je bilo stanje v Dravski banovini podobno »tihi« banovini.
Kraljevo namestništvo (1934─1941)
Po smrti Aleksandra I. je zaradi mladoletnosti novega kralja oblast v državi prevzelo kraljevo namestništvo, ki ga je vodil knez Pavle Karađorđević. To obdobje imenujemo obdobje kraljevega namestništva.
• Omililo se je preganjanje političnih nasprotnikov.
• Vlada je dosegla dogovor s Hrvati in leta 1939 je bila ustanovljena banovina Hrvaška.
• Izboljšal se je tudi položaj Slovencev v Dravski banovini, saj jim je bilo prepuščeno, da so bolj samostojno odločali o banovinskih zadevah.
ZANIMIVO
Knez Pavle Karađorđević, ki je študiral na oxfordski univerzi, je bil povezan z britansko aristokracijo. Preziral je »balkansko miselnost«, značilno za Kraljevino Jugoslavijo.
»Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetković [predsednik vlade] je danes določil komisijo, ki bo pripravila vse potrebne zakonske predloge za prenos kompetenc v smislu določil uredbe o razširitvi predpisov za hrvatsko banovino na druge banovine, med temi tudi na Dravsko banovino.«
Preberi vir in pojasni
• Kaj so po ustanovitivi Banovine Hrvaške pričakovali Slovenci?
Ob koncu 30. let se je država znašla pod velikim političnim in gospodarskim pritiskom Nemčije in Italije. Kraljevina Jugoslavija je marca 1941 pristopila k trojnemu paktu.
Skupina vojakov je zatem izvedla državni udar, čemur je sledil nemški napad na Jugoslavijo, ki si ga že spoznal v poglavju Začetek vojne in premoč sil osi do leta 1942. Jugoslovanska vlada je odšla v London.
Politični tabori na Slovenskem v času med obema vojnama
Med obema vojnama so na Slovenskem delovali trije politični tabori.
• Najmočnejši je bil katoliški tabor, v katerem je imela glavno vlogo Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je na volitvah dobivala po 60 % glasov.
• Zaradi gospodarskih kriz in težkega položaja delavcev so bila vse pomembnejša stališča strank, ki so se štele za delavske.
• Liberalni tabor je imel najmanj podpornikov.
