»Delo kmetov so določali letni časi, najobsežnejše delo je bila žetev. Ker so bili kmetje nesvobodni, brez dovoljenja fevdalca niso mogli zapustiti kmetij ali se poročiti. Živeli so skromno. Kmečke žene so skrbele za gospodinjstvo, skupaj z otroci pa pomagale možem pri delu na polju.«

»Meščani so začeli svoj delovni dan v delavnici ali trgovini že ob zori. Dečke so očetje že kmalu vpeljali v svoje posle in so kasneje prevzeli družinsko obrt. Meščanske ženske so bile podrejene moškim. Deklice so vzgajali predvsem za vodenje gospodinjstva. Če se ženske niso poročile, so morale delati, da so preživele; na primer kot predice, pri trgovcih ali pekih, mnogokrat so vodile gostilne.«

»V središču zemljiškega gospostva se je vse ravnalo po graščakovi volji. Odločal je o zidavi gradu in skrbel za njegovo obrambo. Nadziral je, kako obdelujejo zemljišča, ki so mu pripadala. Nadzoroval je njemu podrejene nižje plemiče. Bil je sodnik kmetom in podrejenim plemičem. Vladal je kot pravi gospodar, a za svoja dejanja je bil odgovoren višjemu gospodu [kralju]. Njegovo življenje je bilo predvsem bojevanje. Plemiški sinovi so se že od otroških let urili za boj.«