Način življenja v času srednjega veka

          Kako je bila razdeljena družba v času srednjega veka?

        Kakšno je bilo življenje plemičev, kmetov in meščanov?

DRUŽBA V ČASU SREDNJEGA VEKA

• Srednjeveška družba je bila razdeljena na različne sloje

• Na vrhu je bil kralj, ki je bil lastnik vse zemlje v državi

• Kralj je svojim zvestim pomočnikom - plemičem, podelil zemljiške posesti

• Zemljiške posesi so obdelovali kmetje, ki so bili najštevilčnejši sloj prebivalstva

• Z nastankom srednjeveških mest se je oblikoval sloj meščanstva
• Meščani so ukvarjali z obrtjo in trgovino

SREDNJEVEŠKA DRUŽBA - PLEMIČI

»V središču zemljiškega gospostva se je vse ravnalo po graščakovi volji. Odločal je o zidavi gradu in skrbel za njegovo obrambo. Nadziral je, kako obdelujejo zemljišča, ki so mu pripadala. Nadzoroval je njemu podrejene nižje plemiče. Bil je sodnik kmetom in podrejenim plemičem. Vladal je kot pravi gospodar, a za svoja dejanja je bil odgovoren višjemu gospodu [kralju]. Njegovo življenje je bilo predvsem bojevanje. Plemiški sinovi so se že od otroških let urili za boj.«

(Povzeto po: Brochard P., V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990)

SREDNJEVEŠKA DRUŽBA - KMETJE

»Delo kmetov so določali letni časi, najobsežnejše delo je bila žetev. Ker so bili kmetje nesvobodni, brez dovoljenja fevdalca niso mogli zapustiti kmetij ali se poročiti. Živeli so skromno. Kmečke žene so skrbele za gospodinjstvo, skupaj z otroki pa pomagale možem pri delu na polju.«

(Vir: Razpotnik J., Plazar A., Potujem v preteklost 7, Rokus Klett, Ljubljana, 2019)

SREDNJEVEŠKA DRUŽBA - MEŠČANI

»Meščani so začeli svoj delovni dan v delavnici ali trgovini že ob zori. Dečke so očetje že kmalu vpeljali v svoje posle in so kasneje prevzeli družinsko obrt. Meščanske ženske so bile podrejene moškim. Deklice so vzgajali predvsem za vodenje gospodinjstva. Če se ženske niso poročile, so morale delati, da so preživele; na primer kot predice, pri trgovcih ali pekih, mnogokrat so vodile gostilne.«

(Vir: Razpotnik J., Plazar A., Potujem v preteklost 7, Rokus Klett, Ljubljana, 2019)

SREDNJEVEŠKA DRUŽBA - (PLEMIŠKE) ŽENSKE

»Graščakova žena se je rada mudila v družbi pesnikov, navduševala se je za lov in viteške turnirje. Kadar je bil graščak zdoma, je sama upravljala posestvo. Zavedala se je, da je v zakonski zvezi podrejena svojemu soprogu. A bila je finančno neodvisna; ko se je omožila, je v zakon prinesla doto – zemljišče svojega očeta. Kot dekle se je naučila vesti in risati, tudi lepo oblačiti in nositi dragocen nakit.«

(Povzeto po: Brochard P., V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990)

PONOVIM

• Zakaj večina kmetov v srednjem veku ni bilo osebno svobodnih?
• V čem se je razlikoval način življenja plemičev in kmetov v srednjem veku?
• Opiši življenje meščanov v srednjem veku
• Kako se je razlikovala vloga ženske v različnih srednjeveških slojih?

RAZMISLIM

• Zakaj je bilo življenje kmetov pod velikim vplivom letnih časov?

Način življenja v času srednjega veka

KLJUČNE BESEDE
• plemiči
• kmetje
• meščanstvo

Družba v času srednjega veka

V nadaljevanju so ob slikah in pisnih virih predstavljeni nekateri sloji srednjeveške družbe. Izvedel boš več o življenju graščakov in njihovih žena ter preprostega kmečkega prebivalstva. S klikom na rdeči gumb se odpre zavihek, v katerem je zapisan vir.

Meščani

Tekom stoletij so v srednjem veku ob prometnih poteh zrasle nove naselbine – mesta. V njih so živeli meščani, nov srednjeveški sloj, ki so ga tvorili obrtniki in trgovci (nekoč kmetje). Meščani so na sejmih prodajali obrtne izdelke, ki so jih kupovali prebivalci podeželja. Meščani so bili svobodni. Plemičem, ki so bili lastniki ozemlja, kjer je mesto nastalo, so plačevali določen davek.

ŽIVLJENJE V SREDNJEVŠKEM MESTU

Kakšno je bilo življenje v mestu?