Način življenja v starem veku
KLJUČNE BESEDE
• družbene skupine (sloji)
• skupna pravila (zakoni)
• gospodar hiše
Čas prvih urejenih družb (civilizacij)
V začetku starega veka so se pojavile prve urejene družbe, poimenovane prve civilizacije. Večina prebivalcev so bili kmetje, ki so živeli v vaseh. Središča trgovcev, obrtnikov in uradnikov pa so bila mesta. Družba prvih civilizacij je bila podobna piramidi in razdeljena na več družbenih skupin (slojev).
• Sloj na vrhu je imel manj članov, bili so bogatejši in pomembnejši od tistih iz nižjih slojev.
• Obstajal je tudi sloj nesvobodnih ljudi, imenovanih sužnji.
Značilnosti posameznih slojev na primeru egipčanske civilizacije so predstavljene spodaj.
Preberi vire, oglej si slike in pojasni
• Ob slikah opiši delo posameznih družbenih slojev.
• Zakaj je bil poklic pisarja zelo cenjen?
• Kakšna dela opravljajo ženske na slikah?
V družbah prvih civilizacij je bila osnovna skupnost družina, ki je bila zelo cenjena. Vodilno vlogo v družini je imel moški, ostali člani družine so ga morali spoštovati in ubogati. Ženske so bile spoštovane, bile so gospodinje v hiši. Skrbele so za otroke, v premožnih družinah so jim pri tem pomagale varuške. Lahko so imele svoje premoženje, na primer lastnina, ki jo je žena prinesla v zakon, je bila njena. Mož je moral ženi plačevati žepnino. V egipčanskih kraljevih in plemiških družinah so ženske opravljale pomembne službe v templjih, lahko so bile tudi svečenice. Poznanih je nekaj vladaric, faraonk.
V družbah prvih civilizacij je bila osnovna skupnost družina. Vodilno vlogo v družini je imel moški, ostali člani družine so ga morali spoštovati in ubogati. Ženske so bile gospodinje in so skrbele za otroke. Lahko so imele svoje premoženje, v nekaterih državah – na primer Egiptu – pa so lahko postale tudi vladarice.
ZANIMIVO
Faraonka Hačepsut (sredi 2. tisočletja pr. Kr.) velja za enega najuspešnejših faraonov.
»Otroci so bili božji dar, zato so zanje lepo skrbeli. Da bi jim bogovi naklonili čim več otrok, so pari bogove obdarovali. Dečki so se priučili obrti od svojih očetov, deklice pa so gospodinjska opravila naučile mame. Če je bila družina premožna, je sinove pri sedmih letih poslala v šolo. /…/ Dekleta so se lahko poročila, ko so dopolnila 12 let, fantje so bili starejši (med 16 in 20 let); poroke višjih slojev so bile dogovorjene med starši.«
Preberi vir in pojasni
• Kdo je imel najpomembnejšo vlogo pri vzgoji otrok?
• Kaj iz vira izvemo o otroštvu v starem Egiptu?
Da bi lahko večje skupnosti prvih civilizacij živele skupaj, so njihovi vladarji uveljavili skupna pravila (zakone). V njih so zapisali pravila za trgovanje, sklepanje poslov in dedovanje ter določili kazni za kršitve različnih pravil. Med prvimi znanimi zapisanimi pravili je zakonik, ki ga je dal zapisati kralj Hamurabi v Mezopotamiji pred okoli 4000 leti. Primere iz tega zakonika si lahko prebereš spodaj.
V času prvih civilizacij so vladarji uveljavili skupna pravila, imenovana zakoni. Med prvimi znanimi zapisanimi pravili je Hamurabijev zakonik, ki je nastal v Mezopotamiji pred okoli 4000 leti. Primere iz tega zakonika si lahko prebereš spodaj.
143 Če žena poniža svojega moža, ženo vržejo v vodo (jo ubijejo). /…/
153 Če žena svobodnega državljana povzroči smrt svojega moža (zaradi drugega moškega), to žensko nabijejo na kol.
159 Če sin udari svojega očeta, se mu odreže roka.
196 Če državljan izlije oko pripadniku višjega sloja, se tudi njemu izlije oko.
197 Če polomi kosti državljanu, potem se polomijo kosti tudi njemu.
198 Če državljan polomi kosti ali izlije oko podložniku, plača 1 mino [pol kilograma] v srebru.
199 Če polomi kosti ali izlije oko sužnju drugega državljana, plača polovico njegove vrednosti.
Preberi vir in pojasni
• Primerjaj kazni za prekrške nad pripadnikom višjega sloja, državljanom in sužnjem.
• Čemu so bila namenjena napisana pravila?
Čas grške in rimske civilizacije
Temelj grške in rimske antične družbe je bila družina. Glavno vlogo v njej je imel oče, ki je bil gospodar hiše. Nadzoroval je življenje svojih otrok, žene in sužnjev ter odločal o njihovem življenju. Nadzoroval je družinsko premoženje in odločal o vseh družinskih zadevah.
Moški so dan preživeli ob vsakdanjem delu; nekateri so bili vojaki, drugi so delali na kmetijah, v obrtnih delavnicah, trgovinah ali gostilnah. Na mestnih trgih so sklepali posle in opravljali razne nakupe, od hrane do obrtnih izdelkov. Nekateri, zlasti iz premožnih družin, so bili aktivni v političnih dejavnostih.
Temelj grške in rimske antične družbe je bila družina. Glavno vlogo v njej je imel oče, ki je bil gospodar hiše. Moški so dan preživeli ob vsakdanjem delu – kot vojaki, kmetje ali obrtniki.
Ženske so bile podrejene moškim, najprej svojemu očetu, zatem možu. Bile so brez političnih pravic. Grške ženske v javnosti niso smele biti navzoče. Premožne ženske so vodile gospodinjstvo, skrbele za vzgojo otrok in nadzorovale hišne sužnje. Ženske revnejših slojev so pomagale možem v delavnicah, trgovinah ali gostilnah, na podeželju pa pri kmetovanju. Rimske ženske so se lahko udeležile javnih prireditev, obiskovale so na primer ločena kopališča, gledališke predstave in igre.
Ženske so bile podrejene moškim in niso imele političnih pravic. Grške ženske v javnosti niso smele biti navzoče, rimske pa so se lahko udeležile javnih prireditev. Položaj žensk se je razlikoval glede na premoženje in družbeni sloj.
Razmisli
• Primerjaj družino v času prvih civilizacij z družino v času grške in rimske civilizacije.
Oglej si sliko in pojasni
• Kakšno delo opravljajo moški? Ali slika potrjuje zapisano besedilo zgoraj?
• Kakšno delo opravljajo ženske? Ali slika potrjuje zapisano besedilo zgoraj?
• V kateri sloj sodi ženska na sliki zgoraj? Utemelji svoj odgovor.
Otroštvo je bilo odvisno od družbene skupine, ki ji je otrok pripadal. Dečke iz premožnejših družin je najprej poučeval domači učitelj, kasneje so obiskovali šolo. Po šolanju so največkrat nadaljevali očetovo delo, na primer vodenje posesti, delavnice ali trgovine.
Deklice premožnih družin so pripravljali na vlogo žene, matere in gospodinje; poučevali so jih doma. Matere so hčere učile kuhati, tkati, šivati in skrbeti za gospodinjstvo. Od njih so pričakovali, da se dobro poročijo in rodijo otroke.
Otroci kmetov, revnejših obrtnikov ali sužnjev so morali zelo zgodaj staršem pomagati pri delu. Šol niso obiskovali, osnovno izobrazbo so pridobili s šolanjem na domu.
Otroštvo je bilo odvisno od družbene skupine, ki ji je otrok pripadal. Šolo so obiskovali le dečki iz premožnih družin. Dečki iz revnejših družin so morali zelo zgodaj staršem pomagati pri delu. Deklice so vzgajali za vlogo žene, matere in gospodinje.
»Prav tako kot današnji otroci so se tudi otroci v stari Grčiji radi igrali. /…/ Grški starši so verjeli /…/, da z igro otroci razvijajo različne spretnosti. Zdi pa se, da so bile grške igre veliko bolj tekmovalne, kot so otroške igre danes. Grški otroci so hoteli zmagati! Da bi ukanili nasprotnika, so se posluževali raznih zvijač. /…/ Zelo priljubljene igrače so bile kosti ovac ali koz, s katerimi so se kockali. /…/ Tudi v rimski državi so se otroci radi igrali. Deklice so se najraje igrale s punčkami, dečki pa so v igrah najraje uprizarjali vojne spopade.«
Preberi vir in pojasni
• Pojasni, kaj nam vir pove o vsakdanjem življenju otrok v času grške in rimske civilizacije.
• Iz česa so bile izdelane njihove igrače?
Starogrška in rimska družba sta bili razviti civilizaciji, v katerih so skupna pravila (zakoni) urejala skupne zadeve v državi, postopke pred sodiščem in družinske zadeve, na primer dedovanje. Določala so tudi kazni za telesne poškodbe in kršitve pravil. Enega od prvih zapisov rimskih zakonov predstavlja Zakonik XII. plošč, ki je bil objavljen na bakrenih ploščah na rimskem glavnem trgu sredi 5. stoletja pr. Kr. Nekaj določil iz njega si lahko prebereš spodaj.
Starogrška in rimska družba sta bili razviti civilizaciji, v katerih so skupna pravila (zakoni) urejala skupne zadeve v državi. Enega od prvih zapisov rimskih zakonov predstavlja Zakonik XII. plošč iz sredine 5. stoletja pr. Kr. Nekaj določil iz njega si lahko prebereš spodaj.
»Če oče sina trikrat proda v suženjstvo, naj bo sin osvobojen očeta (plošča IV). Če je kdo duševno bolan, naj najbližji sorodnik upravlja z njegovo lastnino (plošča V). Zakonik XII. plošč je predpisoval, da je, če je dokazano, da je štirinožna žival komu naredila škodo, to žival treba dati oškodovancu ali pa mu škodo nadomestiti s plačilom (plošča VIII).«
Preberi vir in pojasni
• Oceni strogost zapisanih pravil.
• V viru poišči določila, ki so podobna današnjim zakonom.