Način življenja v času prvih človeških skupnosti

                 Kako so živeli ljudje v lovskih skupnostih?

                  Kako so žveli ljudje v plemenskih skupnostih?

LOVSKE SKUPNOSTI

• Najstarejše lovske skupnosti so se pojavile v prazgodovini

• Združvale so do trideset ljudi, ki so sodelovali pri lovu, nabiranju hrane in obrambi
• Niso poznali stalne naselitve, saj so se nenehno selili za lovnimi živalmi

• Ozemlje, na katerem so živeli, ter hrana in orodje so bili v skupni lasti
• Vsi odrasli moški so izbrali vodjo skupnosti ali starešino

• Ljudje so se zbirali ob ognju, ki je bilo središče družabnega življenja
• Zaradi potrebe sporazumevanje se je razvil govor 

PLEMENSKE SKUPNOSTI

• V času med 10.000 in 8.000 pr. Kr. so se ljudje naselili za stalno

• Nastale so prve vasi in mesta, z njimi pa prve plemenske skupnosti

• Skupnosti so bile sorodstveno povezane

• Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo in obrtjo

• Uveljavila se je delitev dela in prvi poklici

• Uveljavila se je tudi zasebna lastnina, ki se je dedovala

• Pomembnejše družine so dobile večje kose zemljišč

• Med prebivalstvom so nastale večje razlike v premoženju

PONOVIM

• S čim so se preživljale lovske skupnosti?
• Zakaj so se lovske skupnosti stalno selile?
• Zakaj se je v času plemenskih skupnosti uveljavila delitev dela?
• V čem se je način življenja plemenske skupnosti razlikoval od lovske skupnosti?

RAZMISLIM

• Zakaj je v času plemenskih skupnosti prišlo do povečanja razlik v premoženja?

Način življenja v času prvih človeških skupnosti

KLJUČNE BESEDE
• lovska skupnost
• skupna last
• plemenska skupnost
• družina
• zasebna lastnina

Lovske skupnosti

Najstarejše človeške skupnosti so se pojavile v prazgodovini. To so bile večje lovske skupnosti, ki so štele tudi do trideset ljudi. Združevale so več starih staršev, staršev in otrok, ki so sodelovali pri lovu, nabiranju hrane in obrambi. Lovske skupnosti niso poznale stalne naselitve, nenehno so se selile za lovnimi živalmi. Hrano so pridobili z lovom in nabiranjem rastlin.

NOMADSKI NAČIN ŽIVLJENJA

Zakaj so se prvi ljudje stalno selili?

Ozemlje, na katerem so živeli člani skupnosti, je bilo skupna last. Tudi hrana je bila skupna. Moški so imeli v svoji lasti le orožje, ki so ga potrebovali za lov. Kako je potekalo življenje v lovskih skupnostih, je predstavljeno na spodnji ilustraciji.

Vsi odrasli, za boj sposobni moški, so se posvetovali o pomembnih zadevah življenja v skupnosti. Za voditelja skupnosti so izbrali vodjo skupine ali starešino, ki je bil ponavadi najmočnejši ali najsposobnejši mož. Njegovo voljo so morali spoštovati vsi člani skupnosti.

V prvih skupnostih so se ljudje zbirali ob ognju, ki je bil središče njihovega družabnega življenja. Z njim so pripravili hrano, ob njem so jedli in si pripovedovali zgodbe. Včasih so ob njem tudi zaigrali in zaplesali. Zaradi potrebe po sporazumevanju se je razvil govor.

Plemenske skupnosti

Proti koncu prazgodovine, v času med 10.000 in 8.000 pr. Kr., so se ljudje naselili za stalno. Nastale so prve vasi in mesta, z njimi pa prve plemenske skupnosti. Bile so sorodstveno povezane, sestavljale so jih družine, ki so združevale starše in njihove otroke, včasih tudi stare starše in bližnje sorodstvo. Prebivalci plemenskih skupnosti so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo in obrtjo. Uveljavila se je delitev dela – nekateri so obdelovali polja in redili živino, drugi so izdelovali orodje, posodo in orožje.

Na spodnji ilustraciji je predstavljeno, kako je potekalo življenje v plemenskih skupnostih v prvih vaseh.

S kmetovanjem in stalno naselitvijo so si ljudje zemljo razdelili. Uveljavila se je zasebna lastnina, ki se je dedovala. Močnejše in pomembnejše družine so dobile večje kose zemlje kot ostale. Med družinami so nastale razlike v premoženju.