Znanost v času prvih civilizacij
KLJUČNE BESEDE
• prve znanosti
• astronomija
• koledar
• observatoriji
• merjenje časa
• medicina
• mumificiranje
• matematika
Značilnosti prvih znanosti
V prejšnjem poglavju si spoznal, da je bilo verovanje v bogove za prebivalce prvih civilizacij zelo pomembno. so skušali ugotoviti namene bogov z opazovanjem gibanja Sonca, Lune in zvezd. Njihova opazovanja so močno vplivala na to, da so se razvile prve znanosti, na primer astronomija. Med prve znanosti štejemo še medicino in matematiko.
Prve znanosti:
• so bile preproste, temeljile so le na opazovanju naravnih pojavov,
• vključevale so modrosti, ki so si jih ljudje nabrali z izkušnjami skozi tisočletja,
• so bile uporabne v vsakdanjem življenju.
Med prve znanosti štejemo astronomijo, medicino in matematiko. Prve znanosti so bile preproste. Temeljile so na opazovanju naravnih pojavov.
Razmisli
• Katere znanosti poznaš? Kaj proučujejo?
Astronomija – kako napovedati poplave
Ljudje so že od nekdaj verjeli, da nebesna telesa vplivajo na življenje na Zemlji. Z razvojem verovanja v času prvih civilizacij so svečeniki načrtno opazovali gibanje nebesnih teles. Razvila se je veda o nebesnih telesih, ki jo imenujemo astronomija ali zvezdoslovje. Nekateri njeni dosežki v času prvih civilizacij so predstavljeni v preglednici.
Znanje prvih civilizacij so prevzeli Grki in ga razvijali naprej. Na primer: na osnovi opazovanj so sklepali, da je Zemlja okrogla in se Sonce vrti okoli nje.
Astronomija je veda o nebesnih telesih.
Oglej si preglednico in pojasni
• Katera spoznanja prvih civilizacij veljajo še danes?
Svečeniki so zvezdno nebo najprej opazovali s prostim očesom. V času prvih civilizacij so kralji dali zgraditi visoka svetišča, da bi bili bližje zvezdam in bogovom. Na vrhu svetišč je bil tempelj Sonca ali planetov, namenjen opazovanju nebesnih teles. Danes posebno zgradbo za opazovanje nebesnih teles imenujemo observatorij.
Posebno zgradbo za opazovanje nebesnih teles imenujemo observatorij.
Oglej si sliko in pojasni
• Na zgornji sliki poišči observatorij in ga obkroži.
• Kako si ga prepoznal?
• Primerjaj njegovo višino z višino ostalih zgradb v mestu.
ZANIMIVO
Danes observatorije za opazovanje vesolja gradijo na osamljenih in nenaseljenih območjih, da opazovanja ne moti razsvetljava.
V času prvih civilizacij se je pojavila potreba po merjenju časa. Prvi so dan na časovne enote razdelil Egipčani, Grki pa so dva tisoč let kasneje prvi določili dolžino ene ure.
Prva naprava za merjenje časa v dnevu je bila obelisk. Izumili so ga v Egiptu sredi 4. tisočletja pr. Kr. Obeliski so bili visoki, ozki, štiristranični in zelo težki stebri iz kamna ali marmorja. Njihova senca je predstavljala čas oziroma ure od jutra do večera.
Prva naprava za merjenje časa v dnevu je bil obelisk.
Astronomija je bila v času prvih civilizacij močno povezana z astrologijo, vedo, ki napoveduje človekovo prihodnost s pomočjo položaja nebesih teles. Svečeniki so s pomočjo gibanja nebesnih teles kraljem napovedovali, kakšen bo njihov dan ali kako uspešni bodo v bitkah.
ZANIMIVO
Babilonci v Mezopotamiji so pred 4000 leti uvedli astrološka znamenja, ki jih uporabljamo še danes.
Medicina – kako večno živeti
V prazgodovini so ljudje verjeli, da v bolnih ljudeh bivajo zlobni duhovi. Ljudi so zdravili tako, da so vrači te duhove izganjali iz bolnika. Takšen pogled na bolnika se je ohranil tudi v času prvih civilizacij. Svečeniki so z in posebnimi obredi iz telesa bolnika preganjali zlobne duhove. Razširjena je bila uporaba zelišč. Največji napredek v medicini, vedi o zdravljenju ljudi, so v času visokih civilizacij dosegli Egipčani.
V prazgodovini in v času visokih civilizacij so svečeniki z uroki in posebnimi obredi iz telesa bolnika preganjali zlobne duhove. Medicina je veda o zdravljenju ljudi. Največji napredek je v času visokih civilizacij dosegla v egipčanski civilizaciji.
ZANIMIVO
Najstarejši medicinski zapis izvira iz sumerske civilizacije iz konca 3. tisočletja pr. Kr.
Oglej si preglednico in pojasni
• Katera znanja prvih civilizacij veljajo še danes?
Prvi, ki so zdravljenje ločili od verovanja, so bili stari Grki v 1. tisočletju pr. Kr. Preden so začeli bolnika zdraviti, so skušali ugotoviti, kaj je z njim narobe. Ustanovili so šolo za bodoče zdravnike.
Postopek mumificiranja:
• Skozi nos so s posebnim inštrumentom iz lobanje odstranili možgane, ki so jih zavrgli.
• Na levi strani trebuha so naredili rez in iz telesa odstranili notranje organe ter jih posušili.
• Pljuča, črevesje, želodec in jetra so shranili v posebne posode; srce so položili nazaj v telo.
• Telo so očistili z mešanico vina in začimb, nato ga za 40 dni natrli s soljo ter na koncu namazali z dišavnimi olji in s smolo.
• Sledilo je povijanje telesa s platnenimi povoji, kar je trajalo 15 dni. V času postopka so svečeniki opravljali različne obrede.
• Mumijo so položili v krsto, imenovano sarkofag, le-tega pa v grobnico.
Preberi vir in pojasni
• Kateri odlomek v viru nakazuje, da je bilo mumificiranje povezano z verovanjem?
• Katera znanja so morali imeti tisti, ki so telo mumificirali?
Matematika – kako pravilno sešteti gosi
Matematika je veda, ki jo povezujemo s številkami in vzorci.
Dokler je človek prideloval le za svoje preživetje, ni bilo potrebe, da zapiše, koliko je pridelal. Ko pa so ljudje pričeli menjati blago in se je razvila trgovina, so želeli vedeti, koliko so prodali ali kupili. S potrebo po štetju se je pojavila tudi potreba po zapisovanju količin.
Razmisli
• Kakšno je tvoje poznavanje matematike? Zakaj se ti zdi matematika uporabna?
Kdaj je človek začel uporabljati številke, ne vemo. Arheologi so našli okoli 32.000 let stare kosti z vrezanimi znaki, za katere domnevajo, da so številke. Matematika se je v vedo razvila v času prvih civilizacij; največji dosežki so predstavljeni v spodnji preglednici.
ZANIMIVO
Babilonci so verjetno v 3. tisočletju pr. Kr. iznašli prvo računalo (abak); z njim so seštevali in odštevali.
Oglej si preglednico in pojasni
• Katera spoznanja prvih civilizacij uporabljamo še danes?
ZANIMIVO
Prve civilizacije so kot osnovno mero za kratke razdalje uporabljale dele človeškega telesa. V Egiptu je bila osnovna dolžinska mera podlaket (52 centimetrov).
Matematika se je v času prvih civilizacij razvila zaradi reševanja praktičnih težav, ki so se pojavile v življenju ljudi.
• Reke so vsako leto poplavljale in po poplavah je bilo potrebno zemljo na novo zmeriti in določiti meje zemljišč. Ko so gradili kanale za namakanje polj, so morali paziti, da so vodo enakomerno speljali do vseh polj.
• Vladarjem so prebivalci morali vsako leto oddati del svojega pridelka. Ko so vladarjevi uradniki v skladišču zbirali pridelke, so morali zapisati količino oddanih pridelkov. Vodili so tudi popise, koliko blaga so hranili v skladiščih.
• Znanje matematike (geometrije) je bilo potrebno tudi pri gradnjah piramid, svetišč, palač, hiš …
Matematika se je razvila v času prvih civilizacij zaradi reševanja praktičnih težav, ki so se pojavile v življenju ljudi: razdelitev zemlje po poplavah, popis pridelkov, gradnja piramid ...
Razmisli
• Ali matematično znanje tudi danes potrebujemo za enake namene kot v času prvih civilizacij?