Gradbeništvo v novem veku
KLJUČNE BESEDE
• hlev
• kozolec
• industrijsko mesto
• delavska četrt
Spremembe na podeželju
Za novi vek so značilne velike spremembe v načinu življenja. Večina prebivalcev je še vedno živela na podeželju in se ukvarjala s kmetovanjem. Na Slovenskem se je spremenila oblika kmečkih hiš. Hiše bogatih kmetov so postale večje in bolje grajene. Ob hišah so gradili hleve, saj se je uveljavila hlevska živinoreja. Za slovensko podeželje so postali značilni kozolci, ki so jih uporabljali za spravilo in sušenje sena.
Razmisli
• Opiši izgled kozolca, ki se nahaja v tvojem domačem kraju ali njegovi bližini.
Oglej si sliko in pojasni
• Primerjaj obe hiši glede na velikost, gradbeni material, način gradnje …
• Kaj je vplivalo na zmožnost lastnika zgraditi veliko hišo?
• S pomočjo izgleda hiš sklepaj o premoženju lastnika hiše.
Spremembe v mestih
Ob koncu novega veka se je v mesta priseljevalo vedno več ljudi s podeželja. Med njimi je bilo največ tistih, ki so iskali delo v tovarnah. Pred 150 leti so tovarne pomenile napredek, v mestih so se gradile vedno nove in nove, zato govorimo o industrijskih mestih. Ob hitrem naraščanju prebivalcev so se mesta širila hitro, brez načrtov, prometnih povezav in urejene kanalizacije. Nekdanja srednjeveška mesta so se ob tem zelo spremenila, postala so prenaseljena, hrupna in onesnažena.
Ob koncu novega veka so mesta hitro naraščala. Nastale so prve tovarne, zato govorimo o industrijskih mestih. Mesta so postala prenaseljena, hrupna in onesnažena.
• V središčih mest so bile trgovine, banke, pisarne s sedeži podjetij.
• Tovarne so bile na obrobju mest.
• Opazna je bila velika razlika med bivališči bogatih (lastniki tovarn, veletrgovin, bank) in revnih (delavci).
ZANIMIVO
Nekatera mesta v Evropi so imela celo milijon in več prebivalcev.
Četrti bogatih meščanov so imele urejene in čiste ulice. Ob ulicah so stale velike večnadstropne hiše z razkošno opremljenimi stanovanji. Hiše premožnih so bile zgrajene iz kamna in opeke, okna so bila zastekljena. Hiše meščanskega srednjega sloja (kamor prištevamo lastnike majhnih tovarn in trgovin, obrtnike, inženirje, zdravnike, učitelje ter različne uradnike) so bile manj razkošne od hiš najbogatejših meščanov, a so bile čiste in urejene. Stanovanja v meščanskih hišah so bila udobna, opremljena z oblazinjenim pohištvom, mizami, klopmi in drugimi dodatki.
Četrti bogatih meščanov so imele urejene in čiste ulice. Ob ulicah so stale velike večnadstropne hiše z razkošno opremljenimi stanovanji. Stanovanja v meščanskih hišah so bila udobna in razkošna.
»Meščani so seveda največ pozornosti namenili kar najboljši opremi salona – sobe za goste /…/. To je bil prostor, ki naj bi navzven kazal doseženo blaginjo družine, in prostor, v katerem so meščani gojili kulturo obiskov. /…/ Najpremožnejši meščani so imeli v svojih stanovanjih tudi stranišča /…/. Stanovanja so bila čista, svetla in prostorna.«
Preberi vir in pojasni
• Pojasni, kaj je bil salon.
• Zakaj je bil salon najbolje opremljen del meščanskega stanovanja?
• Iz podatka o straniščih sklepaj o higieni meščanov.
Revni tovarniški delavci so živeli na obrobju mesta v posebnih delavskih četrtih. Ulice so bile netlakovane, blatne in umazane. Hiše niso imele urejene niti kanalizacije niti tekoče vode. Delavci so živeli v majhnih stanovanjih, običajno si je cela družina delila eno sobo. Ker so bile hiše slabo narejene, so bile vlažne in zaradi splošne onesnaženosti polne zajedavcev. V drugi polovici 19. stoletja so mestne oblasti in lastniki tovarn zgradili posebna delavska stanovanja.
Revni tovarniški delavci so živeli na obrobju mesta v posebnih delavskih četrtih. Ulice so bile netlakovane, blatne in umazane. Hiše niso imele kanalizacije in tekoče vode. V njih si je pogosto cela družina delila eno sobo.