Bivališča v prazgodovini
KLJUČNE BESEDE
• začasna zavetja
• stalno bivališče
• vas
Začasna zavetja
Ljudje v prazgodovini so se neprestano selili za živalmi, ki so jih lovili. Urejenih bivališč niso poznali, temveč so iskali začasna zavetja. V primeru nizkih temperatur, neviht ter drugih nevarnosti (ko so se želeli zavarovati pred živalmi) so poiskali zavetje, ki jim ga je nudila narava. Zatekli so se pod skalne previse, v votline (jame) ali le pod drevesne krošnje.
Ljudje v prazgodovini niso poznali stalnih bivališč. Iskali so začasna zavetja, ki jim jih je nudila narava.
Razmisli
• Kaj je zavetje pomenilo prvim ljudem?
Kasneje so gradili zavetja z ogrodjem iz vej (lesa) ali kosti, ki so jih pokrili z živalskimi kožami. To so bila bivališča, ki so jih lahko hitro postavili in prav tako hitro tudi podrli ter odnesli s seboj.
Prva stalna bivališča
Pred okoli 10.000 leti so začeli ljudje obdelovati polja ter gojiti rastline in domače živali. Ni se jim bilo več potrebno seliti za čredami divjih živali. Spremenjen način življenja je omogočil stalno naselitev. Ljudje so začeli postavljati stalna bivališča.
• Najprej so postavljali šotore in preproste lesene kolibe, kasneje tudi trdnejše hiše.
• Več hiš, postavljenih skupaj, je tvorilo naselje, imenovano vas.
ZANIMIVO
S stalno naselitvijo so se pojavile prve obrti: lončarstvo, predilstvo, tkalstvo, tesarstvo …
Oglej si sliko in pojasni
• Zakaj so bile prazgodovinske hiše varnejše in udobnejše od začasnih zavetij?
Stalna bivališča so bila varnejša in udobnejša od začasnih zavetij. Gradnja hiš posameznih ljudstev se je razlikovala glede na material, ki jim je bil na razpolago, in podnebne razmere. Zgrajene so bile iz materialov, ki so jih ljudje našli v svoji okolici: veje, slama, kamen, blato, trstje. Velik napredek pri gradnji hiš je pomenila uporaba surove opeke. Izdelovali so jo ročno iz gline (ilovice). Da bi bila odpornejša, so ji dodajali slamo in prodnike ter jo sušili na soncu.
Stalna bivališča so bila varnejša in udobnejša od začasnih zavetij. Izdelovali so jih iz materialov, ki so jih našli v svoji okolici: veje, slama, kamen, blato, trstje.
Prazgodovinske hiše so bile različnih oblik in velikosti. Tla so bila iz gline ali slame. Ognjišče je bilo osrednji del bivališča. Ker hiše niso imele dimnikov, so bile zakajene, saj je dim iz hiše uhajal le skozi razpoke v strehi. Hiše so bile brez oken, edina odprtina so bila vrata. V hišah so poleg ljudi pozimi bivale tudi živali.
Ob koncu prazgodovine se je na jezerskih in močvirnih območjih pojavila posebna oblika naselij – koliščarska naselja. Eno od njih je bilo na Ljubljanskem barju.
»Vrste orodij in tehnologija izdelave se tudi v času koliščarjev niso bistveno spremenile. Kamen je bil primeren predvsem za težka in ostra orodja in orožja. Drobna orodja in orožje, kot na primer svedre, nože, puščične osti, so izdelovali iz kremena. Tesarstvo je napredovalo tako v izbiri lesa kot tudi v tehnološki dovršenosti posameznih predmetov in njihovih delov, kot so čolni, vesla, vozovi, loki, lesene posode in zajemalke, jagode za ogrlice. Ostanki kosti uplenjene divjadi so bili primerni za dleta, šila, šivanke. /…/
Preberi vir in pojasni
• Kakšno tehnično opremo in znanje so imeli ljudje, da so lahko zgradili prazgodovinske hiše?