Pergament in papir
KLJUČNE BESEDE
• pergament
• kodeks
• papir
• knjiga
• rokopis
Pergament
Ljudje so že zelo zgodaj začeli uporabljati živalske kože kot oblačilo. Toda neobdelana koža se hitro »pokvari«, zato so jo začeli obdelovati. S strgali iz kamna so s kože najprej odstranili vse koščke mesa, nato so kožo posušili na soncu ali dimu.
• Sredi 1. tisočletja pr. Kr. so začeli uporabljati kožo tudi kot podlago za pisanje. S posebnim postopkom ustrojena telečja, ovčja ali kozja koža, pripravljena za pisanje, se imenuje pergament. V uporabi je bila predvsem v srednjem veku.
• Za razliko od papirusa je pergament trši, trpežnejši in nanj je bilo možno pisati na obeh straneh.
Ljudje so že zelo zgodaj začeli uporabljati živalske kože kot oblačilo.
• Sredi 1. tisočletja pr. Kr. so začeli uporabljati kožo tudi kot podlago za pisanje. S posebnim postopkom ustrojena telečja, ovčja ali kozja koža, pripravljena za pisanje, se imenuje pergament. V uporabi je bila predvsem v srednjem veku.
• Za razliko od papirusa je pergament trši, trpežnejši in nanj je bilo možno pisati na obeh straneh.
• Popisan pergament so najprej hranili v zvitkih.
• Pozneje so zvitke rezali na posamezne liste, ki so jih zlagali enega na drugega. Tako je nastal kodeks, ki velja za prednika modernih knjig. Kodeks je rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska.
• Za pisanje na pergament so uporabljali peresa velikih ptic, največkrat gosje pero, uporabljali so pa tudi peresa labodov in puranov. Uporaba pergamenta je bila najbolj razširjena v srednjem veku.
• Popisan pergament so najprej hranili v zvitkih.
• Z zlaganjem listov enega na drugega je nastal kodeks, ki velja za prednika modernih knjig. Kodeks je rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska.
• Za pisanje na pergament so uporabljali peresa.
ZANIMIVO
Za izdelavo kodeksa povprečnega obsega so porabili kožo 25 ovac.
Razmisli
• Koliko časa je po tvojem mnenju, glede na zapisano in prikazano, nastajal kodeks?
Papir
Papir je pisna podlaga, ki jo uporabljamo danes. Postopek, kako izdelati papir, so iznašli na Kitajskem v 1. stoletju. Izdelovali so ga iz cunj in lubja. Za njegovo izdelavo so uporabljali posebne papirne mline. V primerjavi s pergamentom je bil papir bolj bel, tanjši in precej cenejši. Ko so popisane papirnate liste zložili skupaj, so dobili knjigo .
V Evropo so papir prinesli Arabci v 12. stoletju. Najprej so ga izdelovali ročno, od konca 18. stoletja pa tudi strojno. Danes papir izdelujejo iz vlaknin, pridobljenih iz lesa in odpadnega (recikliranega) papirja. Za posebne priložnosti papir še danes izdelajo ročno, na primer za diplomatske listine, čestitke, priznanja, diplome, spominske plakete, uporabljajo ga tudi likovni umetniki.
V Evropo so papir prinesli Arabci v 12. stoletju. Najprej so ga izdelovali ročno, od konca 18. stoletja pa tudi strojno. Danes papir izdelujejo iz vlaknin, pridobljenih iz lesa in odpadnega (recikliranega) papirja.
Primerjaj papirus in papir ter pojasni
• Zakaj je papir v primerjavi s papirusom primernejši za pisanje?
Rokopisi
Pred izumom tiska je bilo potrebno vsako besedilo napisati ročno, zato ta dela imenujemo rokopisi.
• Rokopisi so bili zaradi tega redki in zelo dragi. Če so imeli le en izvod rokopisa, so ga velikokrat celo priklenili z verigo, da ga ne bi kdo odnesel.
• V srednjem veku so rokopisne kodekse na pergamentu pisali menihi v samostanih. Za to so porabili veliko časa.
• Pisali so z gosjimi peresi, ki so jih namakali v črnilo. Vsako stran so okrasili s pisanimi vzorci, nekatere celo z zlatim prahom ali ploščicami.
Pred izumom tiska je bilo potrebno vsako besedilo napisati ročno, zato ta dela imenujemo rokopisi.
• Rokopisi so bili zaradi tega redki in zelo dragi.
• V srednjem veku so rokopisne kodekse na pergamentu pisali menihi v samostanih.
• Pisali so z gosjimi peresi, ki so jih namakali v črnilo.
V preteklosti so znali pisati in brati le redki posamezniki. V starem veku so bili to bogati ljudje, uradniki in državniki, v srednjem veku menihi in državni uradniki. Šele z novim vekom se je znanje pisanja razširilo med ljudi.
»Knjiga v obliki kodeksa se je kot nosilec informacij uveljavila v /…/ srednjem veku ter postala (in tudi ostala) eden najbolj prepoznavnih medijev naše civilizacije. Od 4. stoletja našega štetja pa vse do novega veka so izpod peres in čopičev znanih in neznanih prepisovalcev /…/in iluminatorjev* prihajali številni rokopisi, ki jih zaznamujejo predvsem edinstvenost, pogosto pa tudi neprecenljiva vsebinska in umetniška vrednost. Danes srednjeveške rokopise najpogosteje poimenujemo po vsebini /…/, po naročniku, po posebnih značilnostih ali po kraju nastanka oziroma hranilišču (Stiški rokopisi) /…/ Najbogatejši zbirki srednjeveških rokopisov v Sloveniji hranita Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Nadškofijski arhiv v Mariboru.«
• iluminator – umetnostni okraševalec
»Uličice so bile ozke in vijugave, ob njih so bile trgovinice in obrtne delavnice. Ker večina ljudi ni znala brati, so bili nad vhodi v obrtne delavnice izveski, iz katerih je bilo razvidno, za kakšno delavnico gre.«
Preberi vir in pojasni
• Kako so nepismeni ljudje vedeli, katera delavnica se je nahajala v določeni hiši?
Oglej si sliko in pojasni
• Kako so v srednjem veku nastajale knjige?