Pergament in papir 

                    V čem se razlikujeta pergament in papir?

                                           Kaj so rokopisi?

PERGAMENT

Pergament je podlaga za pisanje, ki je narejena iz živalske kože
• Kožo s posebnim postopkom ustrojenja pripravijo za pisanje
• V uporabi je od sredine 1. tisočletja pr. Kr. Značilen je predvsem za obdobje srednjega veka
• Pergament je trši in trpežnejši od papirusa. Nanj je možno pisati na obeh straneh

• Popisan pergament so najprej hranili v zvitkih
• Kasneje so zvitke rezali na liste, ki so jih zvezali v kodeks - prednika moderne knjige
• Na pergament so pisali s peresi velikih ptic

PAPIR

Papir je danes najbolj razširjena podlaga za pisanje
• Postopek izdelave papirja so iznašli na Kitajskem v 1. stoletju
• Papir izdelujejo iz lesa, cunj ali lubja

• V primerjavi s pergamentom je papir bolj bel, tanjši in precej cenejši
• Popisane liste papirja so zložili skupaj in zvezali v knjigo

• Papir je v Evropo prišel z Arabci v 12. stoletju
• Do 18. stoletja so papir izdelovali ročno, danes pa tudi strojno

ROKOPISI

• Pred izumom tiska so vsa besedila napisali ročno
• Ročno napisana besedila imenujemo rokopisi

• Rokopisi so bili zaradi tega zelo redki in dragi
• V srednjem veku so rokopisne kodekse na pergamentu pisali menihi v samostanih
• Pisali so s peresi, ki so jih namakali v črnilo
• Rokopisi so bili pogosto tudi bogato okrašeni
• Tudi na Slovenskem je ohranjenih veliko rokopisov 

PONOVIM

• Kaj je pergament?
• Zakaj velja kodeks za prednika modernih knjig?
• Kdaj in kdo je izumil papir?
• Kaj je bilo značilno za rokopis?

RAZMISLIM

• Zakaj so v preteklosti znali brati in pisati le redki posamezniki?

Pergament in papir

KLJUČNE BESEDE
• pergament
• kodeks
• papir
• knjiga
• rokopis

Pergament

ZANIMIVO
Za izdelavo kodeksa povprečnega obsega so porabili kožo 25 ovac.

KUMRANSKI ZVITKI

Kaj so kumranski zvitki?

Papir

Papir  je pisna podlaga, ki jo uporabljamo danes. Postopek, kako izdelati papir, so iznašli na Kitajskem v 1. stoletju. Izdelovali so ga iz cunj in lubja. Za njegovo izdelavo so uporabljali posebne papirne mline. V primerjavi s pergamentom je bil papir bolj bel, tanjši in precej cenejši. Ko so popisane papirnate liste zložili skupaj, so dobili knjigo .

Rokopisi

V preteklosti so znali pisati in brati le redki posamezniki. V starem veku so bili to bogati ljudje, uradniki in državniki, v srednjem veku menihi in državni uradniki. Šele z novim vekom se je znanje pisanja razširilo med ljudi.

BISTRIŠKI ROKOPIS 

Kaj je Bistriški rokopis?

»Knjiga v obliki kodeksa se je kot nosilec informacij uveljavila v /…/ srednjem veku ter postala (in tudi ostala) eden najbolj prepoznavnih medijev naše civilizacije. Od 4. stoletja našega štetja pa vse do novega veka so izpod peres in čopičev znanih in neznanih prepisovalcev /…/in iluminatorjev* prihajali številni rokopisi, ki jih zaznamujejo predvsem edinstvenost, pogosto pa tudi neprecenljiva vsebinska in umetniška vrednost. Danes srednjeveške rokopise najpogosteje poimenujemo po vsebini /…/, po naročniku, po posebnih značilnostih ali po kraju nastanka oziroma hranilišču (Stiški rokopisi) /…/ Najbogatejši zbirki srednjeveških rokopisov v Sloveniji hranita Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in Nadškofijski arhiv v Mariboru.«

 iluminator – umetnostni okraševalec

(Vir: https://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=917)

»Uličice so bile ozke in vijugave, ob njih so bile trgovinice in obrtne delavnice. Ker večina ljudi ni znala brati, so bili nad vhodi v obrtne delavnice izveski, iz katerih je bilo razvidno, za kakšno delavnico gre.«

(Vir: Mihelič D., Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996)