»Nekoč, že dolgo bo tega, je na Slovenskem vladal bogat in pravičen kralj, po imenu Matjaž. Bil je naše gore list. Mir in blaginja sta vladala v deželi. Pa je z vzhoda pridrla horda strašnih Turkov in napadla deželo. V neenakem boju sta se Matjaž in njegova vojska hrabro borila, a vojaki so padali drug za drugim, dokler ob kralju ni ostala samo še peščica mož. Ko je kralj sprevidel, da so Turki premočni, se je z vojsko pognal v beg, in ker je bil pravičen vladar, ni bil ubit, ampak se je pred njim odprla gora in ga vzela vase. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki, in ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli mize, se bo slovenski kralj prebudil in prišel odrešit svoje, pod tujci zatirano ljudstvo.«

Uradna razlaga pravi, da je kralj Matjaž ogrski kralj Matija Korvin, ki je živel v 15. stoletju in bil najmogočnejši madžarski kralj. Slovencem in tudi drugim narodom se je prikupil zaradi uspešnega boja s Turki. Leta 1486 je zavzel celo Dunaj, kjer je štiri leta pozneje umrl v skrivnostnih mukah. V svoji postelji in ne na bojnem polju, kjer je tako zaslovel, vihteč krvavo sabljo zdaj nad Turki, zdaj nad mejaši, katerih ozemlja si je vedno želel. In čeprav je uvedel splošne davke, kar je zbudilo na transilvanski zemlji upor, ki ga je krvavo zatrl, morda spomin na njegovo dobroto izvira iz tega, da je pristrigel peruti plemstvu, uredil sodstvo in državno oblast ter podpiral napredovanje sposobnih ljudi ne glede na njihovo poreklo.«

»Rimsko mesto Pompeji, v južni Italiji, je bilo zaradi izbruha ognjenika Vezuv leta 79 prekrito s 4–6 metrov debelo plastjo pepela. Arheologi so ga odkopali v 19. in 20. stoletju in odkrili izjemno ohranjeno mesto. Številne zgradbe so bile, z izjemo streh, povsem nedotaknjene. Tudi številne žrtve izbruha ognjenika so bile ohranjene v pepelu. Njihovi ostanki nam danes pričajo, kako so prebivalci Pompejev živeli in kako so umrli.«

»Preteklost je tisto, kar človek ustvarja z vsakim trenutkom svojega obstoja skozi tisočletja in s čimer je neločljivo povezan. Vede ali nevede se na svojih poteh ves čas srečujemo z ustvarjalnostjo nekoga pred nami, to skušamo razumeti, raziskati, včasih pozabiti ali celo uničiti. Gradimo na ostankih civilizacij, ki so v našem življenjskem prostoru živele pred nami. Rušimo njihove ostanke.«

»V zadnjih letih prihajajo arheologi do številnih novih spoznanj o Emoni. Na številnih mestih po Ljubljani so namreč ob gradnji podzemnih garaž odkrili do sedaj še neodkrite dele rimske arhitekture.«

»Tudi najmanjši predmeti, ki so jih za seboj pustile kulture preteklih stoletij, lahko pomagajo pri razkrivanju še nepojasnjenih skrivnosti zgodovine. /…/ Odkritje arheološkega najdišča je pogojeno po eni strani s predhodnimi terenskimi pregledi, terensko topografijo, z odkritji ob gradbenih nadzorih, slučaju so prepuščene le naključne najdbe.«

»Ko so se na cesti skozi Cerklje (leta 2019) začela gradbena dela, je naključni mimoidoči opazil nekaj nenavadnega. Na pomoč so priskočili arheologi, ki jih je čakala nenadejana najdba: več kot 30 slovanskih grobov iz 11. stol. ter ostanki zidu iz časa turških vpadov.«

»Hrvaški arheologi so v mulju kopenskega dela pristanišča v Poreču našli zelo dobro ohranjeno, več kot pet metrov dolgo rimsko ladjo iz prvega stoletja.«