Zgodovinski čas
KLJUČNE BESEDE
• krščansko štetje let
• zgodovinska obdobja
• prazgodovina
• stari vek
• srednji vek
• novi vek
• moderna doba
Orientiranje v času
Zgodovinske osebe, njihovo življenje in delo ter vzroke, potek in posledice zgodovinskih dogodkov vedno ocenjujemo z upoštevanjem prostora in časa, v katerem so osebe živele oziroma so se dogodki zgodili.
Pomožna zgodovinska veda, ki proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja, se imenuje kronologija.
Pri ocenjevanju zgodovinskih dogodkov je potrebno upoštevati prostor in čas, v katerem so se zgodili.
Pomožna zgodovinska veda, ki proučuje dogodke v času in jih razvršča v posamezna zgodovinska obdobja, se imenuje kronologija.
Oglej si sliki in odgovori na vprašanja
• Pojasni, kaj vse lahko razberemo iz ilustracij.
• Na osnovi česa bi lahko sklepali, iz katerega obdobja sta ilustraciji?
• Zakaj je pomembno, da vemo, iz katerega obdobja sta predmeta na ilustracijah?
ZANIMIVO
Prikaz, ko dogodke razvrstimo glede na čas nastanka enega za drugim, imenujemo časovni trak.
V času se orientiramo s pomočjo koledarjev, ki nam povedo, katero leto, mesec in dan je danes. Ljudje so prve koledarje izdelali že tisočletja nazaj, v času prvih razvitih civilizacij. Temeljili so na opazovanju nebesnih teles, predvsem Lune in Sonca. Leta so imela tri ali štiri letne čase, meseci so imeli enako ali različno število dni. Da pa so jih uskladili z , so jim dodajali ali odvzemali mesece in dneve.
Prvi, ki je izvedel temeljito prenovo koledarja, je bil rimski državnik Julij Cezar v 1. stoletju pr. Kr. Po njem se je imenoval julijanski koledar. Leto je štelo 365 dni in je imelo vsaka štiri leta dodaten dan. Kljub tej reformi so v 16. stoletju prvi pomladanski dan praznovali 12. marca.
Zato so se reforme koledarja lotili še enkrat. Papež Gregor XIII. je leta 1582 uvedel nov koledar, ki ga po njem imenujemo gregorijanski koledar.
V času se orientiramo s pomočjo koledarjev. Ljudje so prve koledarje izdelali že tisočletja nazaj, v času prvih razvitih civilizacij.
Od časa Rimljanov so uporabljali julijanski koledar, v srednjem veku pa so uvedli gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo še danes.
ZANIMIVO
Z gregorijanskim koledarjem so preskočili odvečnih 10 dni, ki se jih je nabralo zaradi napake julijanskega koledarja, 4. oktobru je sledil 15. oktober.
Bodi časovni detektiv!
• Izberi 5 dogodkov iz svojega življenja in jih razporedi v časovni trak. Pri vsakem izbranem dogodku dopiši, kakšno vlogo je imel v tvojem življenju.
• Zatem k sodelovanju povabi svoje starše; tudi oni naj iz svojega življenja izberejo 5 dogodkov. Zapiši jih, razporedi v časovni trak in dopiši, kakšno vlogo so imeli v njihovem življenju.
• Primerjaj zapisane dogodke. Kakšne razlike opaziš? Kako jih lahko pojasniš?
Štetje let
Dogajanja v preteklosti ne moremo razumeti, če ne vemo, kdaj se je določen dogodek zgodil. Pri določanju časa v preteklosti se moramo zavedati, da so različna ljudstva v preteklosti uporabljala različna štetja let. Povezana so bila z različnimi pomembnimi dogodki v njihovi zgodovini ali z začetki vladanja posameznega vladarja. Tako so na primer:
• stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger, ki so bile leta 776 pr. Kr.;
• Rimljani od ustanovitve mesta Rima leta 753 pr. Kr.;
• Muslimani od Mohamedovega bega iz Meke v Medino leta 622;
• bizantinsko štetje se je začelo s stvarjenjem sveta, kar naj bi se zgodilo leta 5508 pr. Kr.;
• judovsko štetje se je prav tako začelo s stvarjenjem sveta, ki pa je po njihovem bilo leta 3761 pr. Kr.;
• Japonci poleg krščanskega štetja let upoštevajo še staro štetje po cesarjevih vladarskih letih.
Različna ljudstva so v preteklosti uporabljala različna štetja let:
- Stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger (776 pr. Kr.);
- Rimljani od ustanovitve mesta Rima (753 pr. Kr.);
- Muslimani od Mohamedovega bega iz Meke v Medino (622);
- bizantinsko štetje se je začelo s stvarjenjem sveta, kar naj bi se zgodilo leta 5508 pr. Kr.;
- judovsko štetje se je prav tako začelo s stvarjenjem sveta, po njihovem leta 3761 pr. Kr.;
- Japonci poleg krščanskega štetja let upoštevajo še staro štetje po cesarjevih vladarskih letih.
ZANIMIVO
Po julijanskem koledarju je bil februar zadnji mesec koledarskega leta in je imel le 29 dni. Dodaten dan mu je odvzel cesar Gaj Avgust Oktavijan, ki ni želel, da bi njegov mesec avgust imel le 30 dni in je en februarski dan dodal avgustu.
Danes je v večini držav po svetu (tudi v Sloveniji) uveljavljeno krščansko štetje let. To štetje let se začenja z letom rojstva Jezusa Kristusa, začetnika krščanske vere:
• čas pred njegovim rojstvom se označuje kot čas pred Kristusom (pr. Kr.) ali pred našim štetjem (pr. n. š.),
• čas po rojstvu pa kot čas po Kristusu (po Kr.) ali po našem štetju/našega štetja (n. š.). Dogodke v času po Kristusu navajamo le z letnico, brez dodanega zapisa po Kr.
Časovne enote
Zelo naporno bi bilo, če bi vsak dogodek v preteklosti določali z letnico. Velikokrat je dovolj, če poznamo njegov približni časovni okvir. Pri tem so nam v pomoč časovne enote desetletje, stoletje in tisočletje.
• Eno leto ima 365 dni (prestopno leto pa 366).
• Desetletje je deset (10) let.
• Stoletje je sto (100) let ali deset desetletij.
• Tisočletje je tisoč (1000) let ali deset stoletij.
Ker leta, desetletja, stoletja in tisočletja nič (0) nikoli ni bilo, to vpliva na določanje časa v preteklosti. Ko zapisani letnici določamo desetletje, stoletje in tisočletje, prištejemo številko 1. To pravilo velja za čas pred Kristusom in čas po Kristusu.
Ker je do danes minilo več kot dva tisoč let od Jezusovega rojstva, lahko rečemo, da živimo v 3. tisočletju, če govorimo o stoletjih, pa v 21. stoletju.
ZANIMIVO
Za zapis stoletje lahko uporabimo tudi krajši zapis – stol., za tisočletje pa tisoč. Zapis prva polovica 2. tisočletja lahko krajše zapišemo 1. pol. 2. tisoč.
Prvo tisočletje je trajalo od leta 1 do leta 1000 po Kr. Drugo tisočletje se je tako začelo leta 1001, istega leta se je začelo tudi 11. stoletje.
Zgodovinska obdobja
Določena obdobja v preteklosti povezujejo nekatere skupne značilnosti.
Na osnovi teh je preteklost razdeljena na zgodovinska obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, moderna doba (atomska doba, sodobnost).
• Posamezna obdobja so omejena z letnicami, ki označujejo zelo pomembne, prelomne zgodovinske dogodke.
• Razdelitev zgodovine na posamezna obdobja nam pomaga pri tem, da si lažje predstavljamo preteklost in nam olajša učenje.
Z umestitvijo določenega dogodka v čas in prostor le-ta postane razumljiv, smiseln.
Določena obdobja v preteklosti povezujejo nekatere skupne značilnosti.
Zgodovinska obdobja delimo na:
- prazgodovino
- stari vek
- srednji vek
- novi vek
- moderno dobo
Prazgodovina
Od 3,5 milijonov let pr. Kr. do 4000 pr. Kr.
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
Stari vek
Od 4000 pr. Kr. do 476 po Kr.
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
Srednji vek
Od 476 do 1492
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
Novi vek
Od 1492 do 1900
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
Moderna doba
Od 1900 dalje
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
Seveda pa konec nekega zgodovinskega obdobja in začetek drugega ne pomenita, da so se razmere močno in nenadoma spremenile. Na začetku vsakega obdobja je šlo za prepletanje značilnosti obeh obdobij. Tudi v različnih delih sveta so bili ti prehodi različni. Še danes lahko najdemo skupnosti in plemena, za katere bi lahko trdili, da živijo tako, kot so živeli naši predniki pred tisočletji.
Sodeluj v pogovoru
- V katerem stoletju so se začela in končala posamezna zgodovinska obdobja?