Zgodovina

KLJUČNE BESEDE
• zgodovina
• zgodovinar
• pomožne zgodovinske vede

Zgodovina je veda

Zgodovina ni le naštevanje letnic, bitk in kraljev, je veliko več – je živahna, pestra in velikokrat skrivnostna zgodba preteklih dni. Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje, tudi ti.

Zgodovino preučujejo zgodovinarji

Oseba, ki preučuje dogajanje v preteklosti, se imenuje zgodovinar. Lahko bi mu rekli tudi »detektiv preteklosti« – raziskovalec, ki proučuje in razlaga različne zgodovinske dogodke in pojave.

»Zgodovina ni samo rezultat preprostega zapisovanja dejstev po ohranjenih virih, temveč mora zgodovinar vsak vir tudi kritično presoditi. Ločiti mora resnična dejstva od neresničnih in jih nato postaviti v pravo zaporedje ter jim dati smisel. Viri namreč ne govorijo sami zase, ampak le takrat, kadar jim zgodovinar zna postavljati vprašanja. Tudi zgodovinska dejstva dobijo smisel šele, ko zgodovinar pokaže povezanost dogodkov, njihove vzroke in posledice. Postopek zgodovinskega spoznanja sestavljajo tri stopnje: iskanje virov, kritika virov in ugotavljanje ter povezovanje dejstev.«

(Vir: https://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica)

»Marca 1515 je izbruhnil vseslovenski kmečki upor, ki je bil največji kmečki upor na Slovenskem. Zajel je kar 25.000 km² veliko območje treh slovenskih dežel in naenkrat povezal okoli 80.000 upornikov. Povod za začetek upora je bilo izkoriščanje nekaterih zemljiških gospodov nad kmeti. Kmetje so napadli in zavzeli številne gradove. Obrnili so se tudi na cesarja Maksimilijana I., ki jim je obljubil pomoč, v resnici pa je le želel pridobiti čas, da bi plemstvo zbralo vojsko proti upornikom. V začetku avgusta 1515 je bil upor zadušen v vseh treh slovenskih deželah. Kmetje so doživeli strahovit poraz. V času upora je nastal tudi letak s prvimi tiskanimi slovenskimi besedami, ki so vabile kmete k uporu: Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna.«

(Povzeto po: https://www.pmb.si/500-let-vseslovenskega-kmeckega-upora-1515–2015)

Poznavanje zgodovine je pomembno

ZANIMIVO
»Ne glede na to, ali maraš zgodovino ali ne, ne moreš zanikati njenega vpliva na tvoje življenje.« - The Passage of Time

Pomožne zgodovinske vede

Pri proučevanju dogajanja v preteklosti zgodovinarju pomagajo posebne znanosti. Imenujemo jih pomožne zgodovinske vede:

• arhivistika,
• diplomatika,
• epigrafika,
• heraldika,
• kronologija,
• numizmatika ...

Pri svojem delu zgodovinarji uporabljajo tudi ugotovitve različnih znanosti.

/.../ je veda, ki preučuje napise, pri nas predvsem rimske. V kombinaciji z antičnimi literarnimi viri pa nam veliko pove o zgodovini mest in vasi v rimskem času ter o ljudeh, ki so v njih prebivali. V našem primeru velja to za Emono in njeno podeželje, zanima nas, kdaj je bilo mesto ustanovljeno in kaj smo praznovali v preteklih dveh letih. Lepe rimske nagrobnike so včasih ponovno uporabili v modernem času, zato so nekateri začasno izginili in se spet pojavili z drugačnim napisom v drugem okolju.«

(Vir: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/dogodki/emona-in-njeno-zaledje-skozi-zgodbe-ki-jih-pricarajo- rimski-napisi#v)

Za prvega zgodovinarja velja Herodot. Živel je v stari Grčij pred okoli 2500 leti. Bil je prvi, ki je gradivo sistematično zbiral, preverjal, urejal in zapisal.

»Herodot iz Halikarnasa vam v svojem delu predstavljam ugotovitve svojega raziskovanja. Namen mojega dela je preprečiti, da bi čas izbrisal sledove človeštva in ohraniti slavo pomembnih in izjemnih dosežkov, tako Grkov kot tudi drugih ljudstev. Posebno pozornost sem namenil vzrokom sovraštva med Grki in drugimi ljudstvi.«

(Vir: Herodot, Zgodbe, 5. stol. pr. Kr.)