Potujem v preteklost 6

Kako danes vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti?

Dogajanje v preteklosti nam pomaga razumeti veda, ki se imenuje zgodovina. Preteklost odkrivamo s pomočjo zgodovinskih virov, ki so povsod okoli nas. Različne ustanove skrbijo, da bi se jih čim več ohranilo. Dogajanje v preteklosti pa nam je razumljivo le, če posameznim dogodkom določimo čas dogajanja. Pred 5000 leti so ljudje izumili pisavo, saj se je število podatkov stalno povečevalo in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti. V zgodovini so uporabljali različne podlage in pripomočke za pisanje. Z uporabo papirja so se pojavile knjige.

Kako se je človeška ustvarjalnost odrazila v gradnjah in izumih?

Prvi ljudje so iskali začasna bivališča, sčasoma pa so začeli postavljati preproste hiše. Za gradnjo so uporabljali materiale, ki so jih našli v naravi. Gradbeni dosežki Rimljanov so še danes opazni pri gradnji cest, vodovodov. Tipične srednjeveške zgradbe so bile kmečke hiše za kmete, gradovi za plemiče. Mesta so bila obdana z obzidjem. Z razširjenostjo krščanstva se je v Evropi razmahnila gradnja cerkva. Moderna mesta se ponašajo z visokimi stolpnicami in nebotičniki, gradnjo katerih omogočajo novi in umetni materiali. Zgodovina iznajdb priča o veliki ustvarjalnosti ljudi.

Kako je bil začetek znanosti povezan z verovanjem?

Najzgodnejša zdravljenja bolezni so bila povezana z verovanjem in izganjanjem zlih duhov. Prve primere zdravljenja poznamo iz starega veka. Ljudje so od nekdaj opazovali nebu. Najprej so vesolje opazovali s prostim očesom, nato so izumili različne pripomočke. Matematika se je razvila zaradi praktičnih potreb; matematično znanje so potrebovali pri merjenju in določanju mej zemljišč, pri gradnji, pobiranju davkov. Prvi umetniški izdelki so bili preprosti okraski in jamske slike. V času prvih civilizacij se je razvila umetnosti, ki je vidna še danes.

Kako so živeli ljudje v preteklosti?

Prve človeške skupine so bile lovske skupnosti. S stalno naselitvijo so se oblikovale plemenske skupnosti. V grški, rimski in srednjeveški družbi je bilo življenje posameznika odvisno od tega, kateremu sloju prebivalstva je pripadal ─ revnemu ali bogatemu. V grški in rimski družbi je ─ ne glede na premoženje ─ o vsem odločal moški. Prebivalstvo v Evropi v novem veku so predstavljali predvsem kmetje, delavci in meščani

Zakaj je pomembno ohranjanje kulturne dediščine?

Med snovno (materialno) kulturno dediščino štejemo posamične stavbe in skupine stavb (stavbna dediščina), območja, predmete in zbirke predmetov. Nesnovna kulturna dediščina so znanja, spretnosti, šege, navade, prepričanja, vrednote. Kulturno dediščino strokovno preučuje etnologija. Varstvo in ohranjanje kulturne dediščine je skrb vsake države in vseh njenih prebivalcev. Rokodelci izdelujejo različne predmete in izdelke s spretnostjo svojih rok in z različnimi orodji. Rokodelska spretnost se prenaša iz roda v rod.