Ekosistemi
Naravni in antropogeni ekosistemi
V Sloveniji imamo ekosisteme, ki so pred ljudmi zavarovani. Takšni so na primer pragozdovi Rajhenav, Krokar in Pečka. Za te ekosisteme lahko rečemo, da so naravni. Večino drugih pa ljudje gospodarsko ali drugače izkoriščamo. Umetni ali antropogeni ekosistemi so tisti, v katere ljudje stalno posegamo in jih oblikujemo tako, da služijo našemu namenu. Takšni so na primer njiva, sadovnjak in vinograd, tudi mesto, vrt in parkirišče. Navadno so takšni ekosistemi biotsko manj pestri od naravnih ekosistemov, sploh tisti, v katerih ljudje namenoma odstranjujemo večino vrst. To pomeni, da bi se brez našega nenehnega posredovanja hitro spremenili.
V Sloveniji imamo ekosisteme, ki so pred ljudmi zavarovani. Takšni so na primer pragozdovi Rajhenav, Krokar in Pečka. Za te ekosisteme lahko rečemo, da so naravni. Umetni ali antropogeni ekosistemi so tisti, v katere ljudje stalno posegamo in jih oblikujemo tako, da služijo našemu namenu. Takšni so na primer njiva, sadovnjak in vinograd, tudi mesto, vrt in parkirišče.
+
Vsako vzdrževanje pomeni motnjo in spremembo ekosistema, ki zato ne bi bil več povsem naraven.
Škodljivci in koristneži
Z vzdrževanjem umetnih ekosistemov poskrbimo, da uspevajo samo vrste, ki služijo človekovemu namenu in so nam koristne. Neželenim živalim pravimo škodljivci, rastlinam pa plevel.
+
Ljudje antropogene ekosisteme oblikujemo tako, da služijo namenu. Živali, rastline in druge organizme, ki škodijo nam, hrani za človeka ali le videzu okolice, imenujemo škodljivci.
Škodljivi in koristni za človeka pa niso samo rastline in živali, temveč tudi mikroorganizmi. Bakterije in glive so vsepovsod. Večina nam ne povzroča težav, le redke vrste so povzročitelji bolezni.
Biotska pestrost
Kot smo spoznali, so ekosistemi zelo različni. Nekateri so vodnati, drugi sušni. Raznoliki dejavniki v ekosistemih (svetloba, toplota, živi dejavniki) so različno zahtevni za preučevanje. Temperaturo ali intenzivnost svetlobe enostavno izmerimo, večji izziv pa je določiti količino nekega živega dejavnika. Kako bi izmerili količino zajedavcev v gozdu? In ne samo to. Živi dejavniki so tudi prisotnost točno določene vrste deževnika, gostota zajčje dlake, številnost komarjev in vse drugo, kar se nanaša na žive organizme.
Raznoliki dejavniki v ekosistemih (svetloba, toplota, živi dejavniki) so različno zahtevni za preučevanje. Temperaturo ali intenzivnost svetlobe enostavno izmerimo, večji izziv pa je določiti količino nekega živega dejavnika. Živi dejavniki so tudi prisotnost točno določene vrste deževnika, gostota zajčje dlake, številnost komarjev in vse drugo, kar se nanaša na žive organizme.
Stabilnost ekosistemov
Stabilnost ekosistema pove, za koliko se v določenem času spremeni njegova vrstna sestava in številčnost organizmov posamezne vrste. Poleg vrstne sestave je za stabilnost pomembna tudi številčnost organizmov posamezne vrste. Ekosistem se lahko spremeni zaradi različnih naravnih ali umetnih motenj. Takšne motnje so na primer naravne katastrofe (poplava, suša, požari ...), sekanje gozda, gradnja ceste, spreminjanje toka rek, naseljevanje novih vrst in drugo.
Stabilnost ekosistema pove, za koliko se v določenem času spremeni njegova vrstna sestava in številčnost organizmov posamezne vrste. Poleg vrstne sestave je za stabilnost pomembna tudi številčnost organizmov posamezne vrste.