Organizmi vplivajo drug
na drugega
Tesni odnosi
Tako kot imamo ljudje različne odnose med seboj, so v različnih odnosih tudi drugi organizmi. Drug drugemu lahko koristijo, škodijo ali pa zgolj sobivajo.
Ker organizmi vplivajo na pojavljanje, številnost in razvoj drugih organizmov ter spreminjajo pokrajino, pravimo, da so organizmi živi dejavniki okolja.
Tekmovanje
Organizmi potrebujejo za svoj obstoj različne dobrine: hrano, vodo in življenjski prostor. Količina teh dobrin pa je omejena. Organizmi zato zanje med seboj tekmujejo. Tekmovalnemu odnosu med organizmi strokovno pravimo kompeticija. Poteka lahko znotraj iste vrste (znotrajvrstno tekmovanje) ali pa med različnimi vrstami (medvrstno tekmovanje). Primer znotrajvrstnega tekmovanja je obramba teritorija. Mnogo živalskih vrst je teritorialnih – živijo na točno določenem ozemlju (teritoriju), ki jim zagotavlja hrano in skrivališča.
Organizmi potrebujejo za svoj obstoj različne dobrine: hrano, vodo in življenjski prostor. Količina teh dobrin pa je omejena. Organizmi zato zanje med seboj tekmujejo, to imenujemo tudi kompeticija. Poteka lahko znotraj iste vrste ali pa med različnimi vrstami. Primer znotrajvrstnega tekmovanja je obramba teritorija.
Do medvrstnega tekmovanja pride pri tekmovanju različnih vrst organizmov za enako hrano in bivališča.
Tekmovanje med osebki na dolgi rok ne prinaša izključno koristi, saj zanj porabijo veliko energije. Zato se v daljšem časovnem obdobju vrste prilagajajo tako, da se tekmovalnost zmanjšuje.
Sodelovanje
K uspešnosti v tekmovanju močno prispevajo tudi koristni odnosi. Najbolj znan primer je sodelovanje med rastlinami in glivami. Ta odnos – mikoriza – ustvarja prednost za obe vrsti. Koristni odnosi so se razvili tudi med posamezniki iste vrste. Najbolj znana je deljenost nalog pri žuželkah, kot so čebele, termiti in mravlje. Posamezni predstavniki opravljajo različne naloge, vsi skupaj pa omogočajo uspešnost skupine.
K uspešnosti v tekmovanju močno prispevajo tudi koristni odnosi. Najbolj znan primer je sodelovanje med rastlinami in glivami. Ta odnos – mikoriza – ustvarja prednost za obe vrsti.
Koristni odnosi so se razvili tudi med posamezniki iste vrste. Najbolj znana je deljenost nalog pri žuželkah, kot so čebele, termiti in mravlje.
Plenilstvo
Plenilstvo je odnos med plenilcem in plenom. Plenilec ima neposredno korist, plen pa neposredno škodo. Če je plena (hrane) veliko, se število plenilcev poveča, saj preživi več mladičev. Več plenilcev ujame več plena in število plena se postopoma spet zmanjša. Manj plena pa pomeni manj hrane za mladiče plenilcev in število plenilcev se tako spet zmanjša.
Plenilstvo je odnos med plenilcem in plenom. Plenilec ima korist (dobi hrano), plen pa neposredno škodo (postane hrana).
Plenilci morajo svoj plen izslediti in ujeti. Biti morajo dovolj uspešni, da z ujetim plenom nadomestijo energijo, porabljeno za lov, in da dobijo novo energijo za prihodnje dejavnosti. Plena pa ni lahko ujeti, saj pogosto hitro teče, se dobro skriva, izloča strupene snovi ali pa se kako drugače brani. Tudi rastline se pred objedanjem branijo na različne načine. Nekatere imajo bodice in trne, ki rastlinojedcem otežujejo dostop do užitnih delov. Druge vsebujejo neokusne ali strupene snovi.
Plenilci morajo svoj plen izslediti in ujeti. Plena pa ni lahko ujeti, saj pogosto hitro teče, se dobro skriva, izloča strupene snovi ali pa se kako drugače brani.
Tudi rastline se pred objedanjem branijo na različne načine. Nekatere imajo bodice in trne, druge pa vsebujejo neužitne ali strupene snovi.
Zajedavstvo
Zajedavstvo ali parazitizem je odnos, ki je nekoliko podoben plenilstvu. Tudi tu ima zajedavec v odnosu neposredno korist, gostitelj pa škodo. Od plenilstva se razlikuje v tem, da zajedavec svojega gostitelja praviloma ne ubije, saj bi s tem škodoval tudi sebi. Poiskati bi moral novega gostitelja, to pa lahko terja veliko energije. Izjema so bolni in stari gostitelji, za katere so zajedavci lahko usodni.
Zajedavstvo ali parazitizem je odnos, ki je nekoliko podoben plenilstvu. Tudi tu ima zajedavec v odnosu neposredno korist, gostitelj pa škodo (vendar za razliko od plenilstva, parazit praviloma ne ubije gostitelja).
Sožitje in priskledništvo
Med organizmi različnih vrst se vzpostavijo tudi drugačni odnosi. Sožitje ali simbioza je odnos, v katerem imata korist obe vrsti. Priskledništvo pa je odnos, v katerem ima ena vrsta korist, druga pa nima ne koristi ne škode. Neki organizem drugega na primer le izkoristi kot prevozno sredstvo.