Življenje v socialistični Sloveniji
KLJUČNE BESEDE:
- racionirana preskrba
- potrošništvo
- kulturni vplivi Zahoda
- študentsko gibanje
Vsakdanje življenje v 50. in 60. letih
Zaradi splošnega pomanjkanja živil in osnovnih potrebščin je bila za prva povojna leta značilna omejena, racionirana preskrba.
»Vojna je bila daleč, strahovi, ki so nas preganjali takrat, so bili pozabljeni, še zmerom pa nismo imeli dovolj hrane. Najnujnejše smo dobivali na karte, vse drugo pa – kakor si se znašel /…/. V tistih časih nam je dobršen del dneva mineval v vrstah. Zjutraj v vrsti za mleko, v drugi trgovini v vrsti za moko in sladkor, enkrat na teden pa v kot kača dolgi vrsti za meso. Za vso družino smo na teden dobili po 40 do 50 dag žilavega mesa. /…/ Vsake dodatne kile moke, sladkorja, maščobe ali celo koščka masla smo se pošteno razveselili /…/.«
Preberi vir in pojasni
• S kakšnimi težavami so se srečali prebivalci Slovenije v prvih povojnih letih?
• Kako so prebivalci prišli do živil?
Živila in izdelki so se prebivalcem mesečno zagotavljali ob predložitvi živilskih nakaznic (kart).
Z obnovo industrijske proizvodnje se je v 50. letih preskrba izboljšala. Uvedena je bila prosta prodaja blaga, ponudba industrijskega blaga se je povečala. Izboljšala se je tudi kakovost izdelkov.
Materialni standard se je približal predvojnemu in ga po dolgi obnovi tudi presegel.
Z gospodarsko rastjo v 50. in 60. letih in dvigom zaslužkov delavcev se je povečala kupna moč prebivalstva, standard prebivalcev se je zvišal.
Večina prebivalstva je imela urejeno zdravstveno in socialno varstvo ter bila vključena v pokojninski sistem. Ob povečanem povpraševanju po blagu široke potrošnje so se v 60. letih pojavile samopostrežne trgovine.
Z obnovo industrijske proizvodnje se je v 50. letih preskrba izboljšala.
Materialni standard se je približal predvojnemu in ga po dolgi obnovi tudi presegel.
Z uspešnim gospodarskim razvojem se je povečala ponudba izdelkov in zvišal standard prebivalcev.
ZANIMIVO
Delež izdatkov za prehrano je v strukturi vseh izdatkov v letu 1963 znašal 40 %, v letu 1978 pa 27,6 %.
V socialistični Sloveniji so večjo vlogo v družbi dobile ženske. Njihov delež med zaposlenimi se je povečal, prav tako delež med šolajočimi. Večjo zaposlenost žensk je omogočilo tudi organizirano varstvo otrok.
Dvig življenjskega standarda v 70. letih
Gospodarski razvoj je standard prebivalcev v začetku 70. let približal zahodnoevropskemu.
Razširilo se je potrošništvo, s širšo ponudbo blaga pa so se pojavile sodobne veleblagovnice. Izboljšale so se bivalne razmere, tudi manj premožni so lahko imeli stanovanja, opremljena s kopalnico. Proizvajalo in uvažalo se je blago za široko porabo. V domovih so se poleg radijskih sprejemnikov uveljavili televizorji in različni gospodinjski stroji.
Gospodarski razvoj je standard prebivalcev v začetku 70. let približal zahodnoevropskemu.
Razširilo se je potrošništvo, s širšo ponudbo blaga pa so se pojavile sodobne veleblagovnice. Proizvajalo in uvažalo se je blago za široko porabo.
ZANIMIVO
22. novembra 1972 so v Ljubljani odprli Maximarket, prvo moderno blagovnico po vzoru zahodnoevropskih blagovnic.
Z višjim standardom in s širjenjem cestnega omrežja se je povečalo število tovornih in osebnih vozil.
ZANIMIVO
Na začetku 60. let je bilo treba za televizor odšteti 7 povprečnih plač.
Slovenci so po nakupih odhajali tudi v bližnjo Italijo (Trst, Gorica) in Avstrijo, saj je bila tamkajšnja ponudba blaga veliko bolj pestra. Kupovali so obleke, plošče in tehnično blago.
Mladina se je že v 60. letih navdušila nad zahodnim načinom oblačenja (zlasti nad kavbojkami, mini krili in športnimi oblačili) in zahodno kulturo.
Oglej si videoposnetek in opiši
• Kakšen je videz trgovine in ponudba igrač v njej?
Z višjim življenjskim standardom in vlaganji v storitvene dejavnosti se je v Sloveniji v 60. in 70. letih začel razvijati turizem. Preživljanje dopusta na jadranski obali je z izgradnjo sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domov ter kampov postalo dostopno širšim množicam delavcev, kot lahko prebereš v spodnjem viru.
Izgradnja sodobnih prometnih povezav in modernih turističnih objektov je v 60. in 70. letih privabila tudi vse več tujih gostov.
Z višjim življenjskim standardom in vlaganji v storitvene dejavnosti se je v Sloveniji v 60. in 70. letih začel razvijati turizem. Preživljanje dopusta na jadranski obali je postalo dostopno širšim množicam.
»Spomnim se, da smo dopustni utrip začutili najmanj dan ali dva pred odhodom. 'Reisefieber' ali potovalna mrzlica je grabila predvsem otroke, ki večer pred potjo niso mogli zatisniti oči. Je pa pot na dopust skrbela tudi marsikaterega moškega, ki je moral v svoj mali jekleni konjiček strpati ogromne količine stvari, prenatovorjen avto pa je moral zdržati dolgo pot na morje in čakanje na vročini v številnih zastojih.«
Oglej si sliki in pojasni
• Sklepaj o priljubljenosti in pomenu preživljanja počitnic na morju.
Komunistična oblast je podpirala šport, športne prireditve so bile med Slovenci zelo priljubljene.
ZANIMIVO
• Leta 1965 so odprli novo Halo Tivoli, v kateri se je že naslednje leto odvijalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, leta 1967 pa svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
• Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj sta 13. maja 1979 v skupni jugoslovanski odpravi kot prva Slovenca stopila na vrh Everesta.
Razvoj kulture
Komunistična oblast je po vojni obnovila delovanje večine kulturnih organizacij in ustanov. A delovale so lahko le pod strogim nadzorom komunistične oblasti, svobodno izražanje in kritika nista bila dopuščena. Njihovo delovanje ni smelo biti v nasprotju s komunizmom.
Mnoge že obstoječe ustanove so dobile položaj osrednjih narodnih ustanov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovensko narodno gledališče, Slovenska akademija znanosti in umetnosti itd.
Na novo so oblikovali tudi nekaj institucij, ki so pred vojno delovale v drugačnem okviru ali pod drugimi imeni, kot sta bila Slovenska filharmonija in Osrednji državni arhiv.
Kulturni razvoj je potekal pod nadzorom komunistične partije, svobodno izražanje in kritika komunističnega sistema nista bila dopuščena.
Mnoge že obstoječe ustanove so dobile položaj osrednjih narodnih ustanov, ustanovljene pa so bile še druge pomembne kulturne ustanove.
ZANIMIVO
Številna kulturna društva in organizacije so delovali v okviru krovne kulturne organizacije pod nadzorom komunistične partije.
Razširila se je mreža visokošolskih ustanov (fakultet in akademij) in raziskovalnih inštitutov, ustanovljena je bila Univerza v Mariboru. Znanstveni inštituti so sprva delovali v okviru SAZU, v 50. letih so postali samostojni inštituti.
Z reformo šolstva je bilo uvedeno osemletno osnovnošolsko izobraževanje (1958), ki je vključevalo vse šoloobvezne otroke.
ZANIMIVO
11. oktobra 1958 je začela oddajati TV Ljubljana, 15. aprila 1968 je bil predvajan prvi televizijski dnevnik v slovenskem jeziku.
Komunistična oblast je omejevala vpliv Rimskokatoliške cerkve, še posebej njen vpliv na kulturo in šolstvo.
Čas najbolj nestrpnega odnosa do Cerkve so bila 50. leta. Prepovedali so verouk v šolah, preganjali so duhovnike in katoliške izobražence, verski prazniki niso bili več državni prazniki.
ZANIMIVO
Leta 1952 so Teološko fakulteto izključili iz ljubljanske univerze.
Komunistična oblast je ustanovila pionirsko in mladinsko organizacijo, ki sta mladino vzgajali v komunističnem duhu in gojili idejo bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi.
V 60. letih sta velik razvoj in popularnost doživeli gledališka in filmska umetnost. Slovensko občinstvo je množično obiskovalo kinodvorane. Sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami je prineslo kulturne vplive Zahoda.
Nad prevzemanjem in posnemanjem zahodnih idej je bila vzhičena zlasti mladina, ki se je v 60. letih navdušila nad rock ’n’ rollom.
Na mladinskih plesih, v garažah in mladinskih klubih so svojo pot začenjale mlade skupine (na primer Mladi levi, Kameleoni, Bele vrane, Helioni in drugi). Zgodnja 70. leta so prinesla hipijevsko gibanje, širjenje uporabe drog in prve diskoklube.
ZANIMIVO
Leta 1948 je bil posnet prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji režiserja Franca Štiglica.
Z naraščanjem števila študentov se je v 60. letih začelo organizirati študentsko gibanje.
»Kakih sto študentov je nato prebilo noč na zasedeni fakulteti. Tudi danes /…/ poteka na fakulteti življenje normalno, /…/ študentje zborujejo in razpravljajo, po posameznih predavalnicah pa profesorji predavajo in razpravljajo o internih problemih univerze, učnih načrtih, načinu študija.«
Preberi vir in pojasni
• Na kakšen način so študentje izražali nezadovoljstvo z obstoječim šolskim sistemom?
Študentje in mladi intelektualci so obstoječi sistem že v 50. letih tudi kritizirali.
Komunistična oblast je proti kritikam ostro ukrepala. Ukinila je vrsto revij (na primer Revijo 57, Perspektive) in prepovedala objave kritičnih člankov o komunistični partiji in političnem sistemu.
ZANIMIVO
• Nekateri avtorji kritičnih člankov so bili kaznovani z zapornimi kaznimi (Jože Pučnik, Viktor Blažič).
• Jože Pučnik je bil leta 1958 obsojen na 9 let zapora, ker je v Reviji 57 objavil članke, v katerih je odkrito kritiziral gospodarsko politiko komunističnega režima. Leta 1964 so ga zaradi kritičnega članka o kmetijski politiki v reviji Perspektive ponovno zaprli. Po vrnitvi iz zapora je emigriral v Nemčijo.