Težave novih demokracij
KLJUČNE BESEDE:
- finančne težave
- velika gospodarska kriza
- avtokratska oblika vladanja
- diktatura
- fašizem
- totalitarni sistem
- španska državljanska vojna
Zakaj so bile nove države nestabilne
Politična nestabilnost
Konec prve svetovne vojne je v Evropi povzročil politične spremembe. Med vojno ali po njej je bilo odstavljenih mnogo vladarjev (nemški in avstro-ogrski cesar, ruski car, osmanski sultan); nekatere države so celo razpadle.
Novonastale države so uvedle parlamentarizem z liberalno ustavo, večina se jih je odločila tudi za republikansko ureditev. Primer nemške liberalne ustave lahko prebereš v spodnjem viru.
Politična nestabilnost
Konec prve svetovne vojne je v Evropi povzročil politične spremembe: mnogi vladarji so bili odstavljeni, nekatere države so razpadle.
Novonastale države so uvedle parlamentarizem z liberalno ustavo.
»Člen 20: Parlament [Reichstag] sestavljajo poslanci, ki jih izvoli ljudstvo.
Člen 21: Člani parlamenta predstavljajo ljudstvo. Pri svojem delu niso zavezani naročilom, temveč le svoji vesti.
Člen 22: Poslanci parlamenta so izvoljeni na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Volivci so moški in ženske, stari vsaj 20 let.
Člen 23: Mandat poslancev traja štiri leta.
Člen 44: Predsednik države ne more biti član parlamenta.
Člen 68: Zakonske predloge pripravlja vlada ali poslanci. Zakone potrdi parlament.«
Preberi vir in pojasni
• Koga so predstavljali poslanci v parlamentu?
• Kako je bila zagotovljena neodvisnost parlamenta od izvršne oblasti?
ZANIMIVO
Zgled novih držav so bile Velika Britanija in skandinavske države; Švedska je bila tudi zgled za socialno politiko, ki je dobila ime »švedski model«.
V parlamentih je bilo zastopano veliko število strank z različnimi programi, ki so izhajali iz njihovih družbenonazorskih, etničnih in verskih prepričanj.
Nezmožnost strank, da se poenotijo glede temeljnih ustavnih načel, je povzročila šibkost parlamentov, kar je bil po mnenju zgodovinarjev eden izmed vzrokov za politično nestabilnost novih držav.
Mnogi sodobniki so ugotavljali, da se stranke v parlamentu bolj spopadajo kot pa sodelujejo. Posledica množice tekmujočih strankarskih interesov je bila, da je postajalo vse težje oblikovati vlado. Pogoste menjave vlad so onemogočale stabilen razvoj držav.
Nezmožnost strank, da se poenotijo glede temeljnih ustavnih načel, je povzročila šibkost parlamentov, kar je bil po mnenju zgodovinarjev eden izmed vzrokov za politično nestabilnost novih držav.
Pogoste menjave vlad so onemogočale stabilen razvoj držav.
ZANIMIVO
Po letu 1918 skoraj ni bilo države v Evropi, v kateri bi se vlada obdržala več kakor leto dni.
Finančne težave
Evropske države so se ob koncu vojne srečale z visokimi vojnimi stroški. Finančne težave, ki so ob tem nastopile, so bile dodaten vzrok za politično nestabilnost in gospodarsko zaostajanje.
V veliko boljšem položaju so bile ZDA in Japonska, ki so med vojno razširile svojo trgovinsko dejavnost. ZDA kot gospodarsko najbolj razvita država na svetu so še povečale prednost pred drugimi državami. V zunanji politiki so v veliki meri vodile politiko izolacije, kar je pomenilo nevmešavanje ZDA v dogajanje zunaj Amerike.
Finančne težave
Zaradi visokih vojnih stroškov so se evropske države po vojni soočale s finančnimi težavami, ki so povečale politično nestabilnost ter gospodarsko zaostajanje.
ZDA so v tem obdobju povečale prednost pred drugimi državami.
Gospodarske krize
V času med obema vojnama so se države spopadale tudi z gospodarskimi krizami. Nemčijo je v prvi polovici 20. let zajela velika kriza, ki so jo povzročile obremenjenost s plačilom vojne odškodnine in ekonomske posledice vojne.
ZANIMIVO
Medtem ko je v Nemčiji 6.000 mark v letu 1919 predstavljalo majhno bogastvo, je bilo mogoče s tem denarjem v letu 1923 kupiti le še pisemsko znamko.
Najhujša gospodarska kriza v času med obema vojnama je bila velika gospodarska kriza v letih 1929─1933.
• Začela se je v ZDA in se je razširila po vsem svetu.
• Povzročila je propad številnih bank in podjetij ter veliko brezposelnost.
• V takšnih razmerah so narasli revščina, obup in nezadovoljstvo med brezposelnimi delavci, kar se je izrazilo v stavkah.
• V srednji in vzhodni Evropi je gospodarska kriza povzročila izgubo zaupanja v demokratično ureditev, saj vladam in parlamentom ni uspelo pomagati prizadetim prebivalcem.
• V ZDA in zahodnoevropskih državah so krizo rešili z obsežnimi državnimi programi (na primer program New Deal v ZDA). Državna pomoč je spodbudila okrevanje gospodarstva in povrnila zaupanje prebivalcev v demokracijo.
Vzpon avtokratskih in totalitarnih sistemov
V nestabilnih razmerah, s katerimi si se seznanil/-a zgoraj, so se v Evropi krepili nasprotniki demokratične ureditve. Prepričani so bili, da država potrebuje okrepitev izvršne oblasti in močne posameznike za vodenje države.
Ko so močni posamezniki v 20. in 30. letih, predvsem v srednji, vzhodni in južni Evropi, prišli na oblast, so večinoma odpravili demokracijo in uvedli avtokratsko obliko vladanja. Največkrat je bila to diktatura – politična ureditev, za katero so bili značilni:
• samovoljna oblast avtokrata (diktatorja) ali skupine (na primer vojske ali stranke),
• avtokrat sam sprejema zakone, kdaj tudi brez sodelovanja (obstoja) parlamenta,
• avtokrat vlada z uporabo sile,
• delovanje proti oblasti je kaznovano,
• javno izražanje je cenzurirano.
Veliko je bilo tudi držav, ki so imele nekakšen vmesni tip med demokracijo in diktaturo, na primer Poljska.
V nestabilnih razmerah, s katerimi si se seznanil/-a zgoraj, so se v Evropi krepili nasprotniki demokratične ureditve.
V srednji, vzhodni in južni Evropi so v 20. in 30. letih prišli na oblast močni posamezniki. Večinoma so odpravili demokracijo in uvedli avtokratsko obliko vladanja, za katero so bili značilni:
• samovoljna oblast avtokrata ali skupine,
• avtokrat sam sprejema zakone, kdaj tudi brez sodelovanja parlamenta,
• avtokrat vlada z uporabo sile,
• delovanje proti oblasti je kaznovano,
• javno izražanje je cenzurirano.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Katere države so uvedle diktaturo?
• Katere države so uvedle totalitarni sistem?
• Katere države so uspele obdržati parlamentarno demokracijo?
ZANIMIVO
Diktatura je bila že od leta 1919 naprej značilna za boljševistično oblast v Sovjetski zvezi.
»V Jugoslaviji pod kraljevo diktaturo ni mogoče napisati ničesar proti režimu, niti besede proti najnižjemu državnemu organu, pa čeprav je prekoračil svoja pooblastila. Da sploh ne govorimo o kritiki diktatorskega režima ali njegove politike, ne glede na /…/ nedolžnost kritike. /…/ V državi lahko izhajajo le časopisi, ki slavijo režim. Če časopis nekaj dni ne zapiše pohvale režima, se prepove njegovo izhajanje.«
Preberi vir in pojasni
• Za diktaturo je značilna kršitev temeljnih človekovih pravic. Ugotovi, kršitev katere pravice je opisana v pisnem viru.
V nekaterih državah se je uveljavil fašizem, posebna oblika diktature, ki jo boš ob primeru Italije in Nemčije spoznal/-a v nadaljevanju.
»[Fašisti] so zagovarjali nacionalizem ali lojalnost le eni državi. Verjeli so, da se morajo narodi bojevati in si podrediti miroljubne države. Zagovarjali so vdanost avtoritativnemu voditelju, ki je vodil državo. V vsaki fašistični državi so fašisti nosili posebne uniforme v določenih barvah, uporabljali posebne pozdrave ter pripravljali množična zborovanja.«
Preberi vir in pojasni
• Kako razumeš izraz »lojalnost eni državi«?
• Sklepaj, kaj je bil namen fašistične oblasti.
Takšen sistem, ki izvaja popolni (totalni) nadzor nad državnimi institucijami in svojimi državljani, imenujemo totalitarizem. Za čas med obema vojnama so bili za Evropo značilni trije totalitarizmi:
• sistem oblasti komunistične partije v Sovjetski zvezi, ki se je do vrhunca razvil v času Stalina,
• fašizem v Italiji in
• nacionalsocializem (nacizem) v Nemčiji.
Podobnosti in razlike med njimi boš spoznal na naslednjih straneh.
Sistem, ki izvaja popolni (totalni) nadzor nad državnimi institucijami in svojimi državljani, imenujemo totalitarizem. V času med obema vojnama je bil tak sistem uveden v:
• Sovjetski zvezi z oblastjo komunistične partije,
• Italiji s fašizmom,
• Nemčiji z nacionalsocializmom (nacizmom).
Državljanska vojna v Španiji
Primer nestabilne države je bila Španija, kjer so po osmih letih diktature leta 1931 na volitvah zmagale sredinske stranke in razglasile republiko. Vlada je uvedla reforme, s katerimi je želela modernizirati državo in odpraviti revščino večinskega prebivalstva (na primer razdelitev veleposestniške zemlje kmetom, osemurni delovnik).
Zaradi reform se je proti njej oblikoval odpor konservativnih sil (veleposestniki, del Cerkve, velik del premožnih slojev, vojska). Revolucionarne delavske stranke pa so zahtevale še več socialnih reform. Na novih volitvah leta 1936 je zmagala zveza socialističnih in levoliberalnih strank ter komunistična partija s podporo anarhistov. Nadaljevale so se reforme, odpor konservativnih sil proti njim pa se je še okrepil.
Julija 1936 je vojska pod vodstvom generala Francisca Franca organizirala upor proti demokratično izvoljeni vladi. Začela se je španska državljanska vojna, ki je trajala tri leta.
Nestabilnost nove demokracije je bila značilna tudi za Španijo, ki je leta 1931 postala republika. Reformam, ki so jih izvajale sredinske vladne stranke, so nasprotovali konzervativci na eni in revolucionarne stranke na drugi strani. Z zmago socialističnih in levoliberalnih strank ter komunistične partije na novih volitvah se je konservativno gibanje še okrepilo.
Proti demokratično izvoljeni vladi je leta 1936 s podporo vojske organiziral upor general Francisco Franco. Začela se je španska državljanska vojna.
Mednarodna podpora španski državljanski vojni
• Fašistični Italija in Nemčija sta podprli Franca (nacionaliste) ter mu poslali vojake, tanke in letala.
• Vladne sile (republikanci) so dobile le malo pomoči iz tujine, saj so zahodnoevropske države ostale nevtralne. Sovjetska zveza je poslala vojaške svetovalce in jim prodala orožje. Na strani republikancev se je bojevala tudi skupina mednarodnih prostovoljcev, med njimi je bilo največ komunistov.
Mednarodna podpora španski državljanski vojni
• Fašistični Italija in Nemčija sta podprli Franca (nacionaliste).
• Vladne sile (republikanci) so dobile malo pomoči iz tujine, predvsem iz Sovjetske zveze in s strani tujih prostovoljcev, predvsem komunistov.
ZANIMIVO
V skupini mednarodnih prostovoljcev na strani republikancev je bilo tudi okoli 500 Slovencev.
ZANIMIVO
26. aprila 1937 je nemško in italijansko letalstvo na zahtevo španskih nacionalistov bombardiralo baskovski kraj Guernica, kjer je umrlo veliko civilistov.
Oglej si sliko in pojasni
• V kakšnih barvah je naslikana slika? Zakaj se je slikar po tvojem mnenju odločil za te barve?
• Kako je na sliki upodobljeno trpljenje civilnega prebivalstva?
• Kakšno je bilo Picassovo mnenje o vojni v Španiji in krivdi zanjo?
Spomladi 1939 se je vojna končala z zmago Franca in ta je kot diktator vladal vse do leta 1975. Španska državljanska vojna je bila tudi priprava na drugo svetovno vojno. Nemčija, Italija in Sovjetska zveza so v njej preizkusile vrsto novih orožij in jih uporabile kasneje.
Vojna v Španiji je odjeknila po Evropi in razdelila njene prebivalce. Večina, zlasti levo usmerjeni izobraženci, so jo videli kot spopad med fašističnimi in demokratičnimi silami v Evropi. Drugi so v njej videli spopad med nacionalizmom in komunizmom.
Spomladi 1939 se je vojna končala z zmago Franca, ki je kot diktator vladal vse do leta 1975.
Vojna v Španiji je odjeknila po Evropi in razdelila njene prebivalce.