Francoska revolucija
KLJUČNE BESEDE
• trije stanovi
• buržoazija
• narodna skupščina
• francoska revolucija
• deklaracija o pravicah človeka in državljana
• obdobje terorja
Življenje v Franciji pred revolucijo
V 18. stoletju je bila Francija ena od najbogatejših in najpomembnejših evropskih držav. Kljub gospodarskemu napredku v 17. in 18. stoletju je bila francoska družba še vedno razdeljena tako kot v srednjem veku – na tri stanove.
Med pripadniki tretjega stanu je bil pred revolucijo razširjen letak, pod njim pa zapisano: "Upajmo, da bo kmalu konec te igre."
Oglej si sliko in pojasni
• Kako so na letaku prikazane družbene razmere v Franciji?
• Sklepaj, kako je tretji stan doživljal prikazane razmere.
• Kateri izum je omogočil širjenje tovrstnih letakov?
Mnogi podeželski plemiči in buržoazija so pod močnim vplivom razsvetljenskih idej kritizirali absolutizem ter zahtevali reforme. Absolutistični kralj Ludvik XVI. je bil šibek vladar, ki zaradi nasprotovanja plemstva ni zmogel uvesti potrebnih gospodarskih in davčnih reform. Država je namreč imela ogromne izdatke za razkošno življenje na dvoru, plače številnih uradnikov in številne vojne. Naraščanje omenjenih izdatkov je državo v 80. letih 18. stoletja pripeljalo v zadolženost in finančno krizo.
Francijo so ob tem prizadele še naravne nesreče (neurja, zelo mrzle zime, sušna poletja), ki so uničile pridelek in povzročile lakoto. Nezadovoljstvo prebivalstva z oblastjo se je povečalo.
Mnogi podeželski plemiči in buržoazija so pod močnim vplivom razsvetljenskih idej kritizirali absolutizem ter zahtevali reforme v državi. Zaradi nasprotovanja plemstva kralj Ludvik XVI. ni mogel uvesti novih reform. Država se je soočila tudi s finančno krizo in naravnimi nesrečami.
Začetek francoske revolucije
Da bi rešil finančno krizo, je kralj maja 1789 v Versaillesu sklical zasedanje predstavnikov vseh treh stanov. Zasedanje je bilo neuspešno, kajti predlogi stanov so bili preveč različni. Nezadovoljstvo tretjega stanu se je povečalo.
Ko je kralj junija 1789 želel razpustiti zasedanje stanov, so se mu poslanci tretjega stanu uprli. Razglasili so se za predstavnike francoskega ljudstva in ustanovili narodno skupščino. Njenim poslancem, ki so prihajali predvsem iz vrst meščanstva, je bilo skupno navdušenje nad idejami razsvetljenstva in ameriško revolucijo.
Kralj je priznal , kar je pomenilo konec absolutizma, saj kralj ni več vladal sam. Francija je postala parlamentarna kraljevina.
Kralj je maja 1789 sklical zasedanje predstavnikov vseh treh stanov, ki je bilo neuspešno. Poslanci tretjega stanu so se razglasili za predstavnike ljudstva in ustanovili narodno skupščino; Francija je postala parlamentarna kraljevina.
Medtem so 14. julija 1789 lačni prebivalci Pariza, naveličani čakanja novic iz Versaillesa, napadli državni zapor v trdnjavi Bastilja. Po napadu so se nemiri razširili po vsej državi. Na podeželju so kmetje začeli napadati gradove svojih zemljiških gospodov. Začela se je francoska revolucija.
Z napadom na Bastilijo se je 14. julija 1789 začela francoska revolucija.
Oglej si in pojasni
• Kdo predstavlja idejo svobode?
• Koga je spodnesla ideja svobode?
• Kateri simbol francoske revolucije je opazen na sliki?
1. člen: Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na splošnem interesu.
2. člen: Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.
3. člen: Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.
4. člen: Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu. Izpolnjevanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon.
Preberi vir in pojasni
• Katere razsvetljenske ideje je moč zaslediti v viru?
• Kako je opredeljena svoboda?
Leta 1791 je Francija dobila prvo ustavo, ki je uzakonila določila deklaracije o pravicah človeka in državljana. Ob novih volitvah v narodno skupščino so volilno pravico imeli vsi tisti moški, ki so imeli neko premoženje – ne glede na pripadnost stanu (okoli tretjina odraslih moških).
Leta 1791 je Francija dobila prvo ustavo, ki je uzakonila določila deklaracije o pravicah človeka in državljana.
ZANIMIVO
Z ustavo iz leta 1791 je kralj namesto naslova kralj Francije dobil naziv kralj Francozov.
Zaradi revolucionarnih razmer se je položaj v Franciji slabšal; zanj so bile značilne:
• Gospodarska kriza
Gospodarske razmere so bile slabe, pomanjkanje je bilo veliko. Množili so se špekulanti, ki so težko dosegljivo blago drago preprodajali.
• Vstaje in politična trenja
Nasprotniki revolucije, predvsem plemiči, so na podeželju organizirali vstaje. Ob tem so se pojavila trenja med posameznimi političnimi skupinami v narodni skupščini.
• Vojne napovedi drugih držav
Mnogi plemiči, ki so pobegnili v tujino, so iskali pomoč in podporo v drugih državah, na primer v Avstriji, Prusiji, Veliki Britaniji, ki so napovedale vojno Franciji.
Zaradi revolucionarnih razmer se je položaj v Franciji slabšal; zanj so bile značilne gospodarske krize, vstaje in politična trenja ter vojne napovedi drugih držav.
Pobegniti so skušali tudi člani kraljeve družine, vendar so jih ujeli in jim odredili hišni pripor. Nezadovoljstvo revnih množic z novo oblastjo je naraščalo. Položaj v Franciji je postajal vse bolj zapleten in nestabilen. Francija je Avstriji napovedala vojno, a je bila poražena. Ogorčena pariška množica je zajela kraljevo družino. Narodna skupščina, ki se je zbala množice, je septembra 1792 kralja odstavila, razglasila republiko in izvedla nove volitve.
Teror jakobincev
Z novimi volitvami leta 1792 so bili v narodno skupščino izvoljeni predstavniki revnega meščanstva, imenovani jakobinci. Iz skupščine so odstranili druge poslance in sami prevzeli oblast.
Obdobje vladanja jakobincev (1792–94) je bilo obdobje terorja.
Za obdobje jakobinskega so bile značilne še druge revolucionarne spremembe:
• Odprava še zadnjih ostankov fevdalnih obveznosti – kmetje so dobili zemljo brez plačila odškodnine.
• Izboljšanje gospodarskega stanja v državi.
• Uspehi na vojaškem področju in prehod v napad – uvedli so splošno vojaško obveznost in spodbujali navdušenje za obrambo domovine z domovinskimi pesmimi (marseljeza). Dali so priložnost mladim in sposobnim vojaškim poveljnikom.
Leta 1794 je bilo vladavine jakobincev konec. Nasledila jo je vlada, ki je predstavljala bogato meščanstvo.
V času terorja jakobincev so odpravili krščanstvo in še zadnje fevdalne obveznosti. Izboljšali so gospodarske razmere, uvedli splošno vojaško obveznost ter spodbujali navdušenje nad obrambo domovine z domovinskimi pesmimi.
ZANIMIVO
V času jakobinskega terorja je bilo v Parizu ubitih več kot 14.000 ljudi; nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da celo več kot 40.000.
Pomen francoske revolucije
Francoska revolucija je bila velika prelomnica v svetovni zgodovini.
• Oznanjala je konec starega obdobja, absolutizma, fevdalizma in s tem konec moči plemstva.
• Predstavljala je tudi začetek novega obdobja, ki ga je zaznamoval vzpon meščanstva in moderne industrijske družbe.
Bila je tudi izjemen primer v zgodovini, ko se je ljudstvo različnega socialnega izvora povezalo v boju za skupne vrednote – enakost in svobodo.
Imela je mnoge daljnosežne posledice, saj je povzročila razširitev razsvetljenskih idej in načel revolucije po Evropi.
Vplivala je tudi na revolucije v Latinski Ameriki v 19. stoletju, kjer so upori v španskih kolonijah zoper Napoleonovo oblast prerasli v vojne za osvoboditev izpod španske oblasti.