Napredek znanosti in razsvetljenstvo
KLJUČNE BESEDE
• znanstvena revolucija
• razsvetljenstvo
• naravne pravice
• človekove pravice
• akademija
Znanstvena revolucija
V času humanizma in renesanse so začeli v Evropi nastajati zametki moderne znanosti. Iz teh zametkov se je v 16. in 17. stoletju razvil nov način dela v znanosti. To veliko spremembo imenujemo znanstvena revolucija.
• Do odkritij so znanstveniki začeli prihajati z znanstvenim preučevanjem, ki je temeljilo na opazovanju, preizkušanju in dokazovanju.
• Pri svojem delu so poudarjali razum, izkustvo in razmišljanje.
Znanstveno preučevanje je pripomoglo k številnim naravoslovnim odkritjem v 17. in 18. stoletju.
V 16. in 17. stoletju se je uveljavil nov način dela v znanosti, ki ga imenujemo znanstvena revolucija. Znanstveniki so poudarjali razum, izkustvo (preizkušanje) in razmišljanje.
ZANIMIVO
Nauk, ki uči, da lahko z razumom pridemo do resnice, se imenuje racionalizem. Naziv izhaja iz latinske besede ratio, ki pomeni razum.
»Moje delo je preučevanje anatomije, vendar ne iz knjig, temveč s seciranjem, ne s filozofskimi načeli, temveč s pomočjo delavnice narave.«
Oglej si, preberi vir in pojasni
• Kako je William Harvey prišel do svojih spoznanj?
Razsvetljenstvo
Znanstvena revolucija je utrla pot novim revolucionarnim idejam o državi, družbi in položaju posameznika v njej. Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, ki ga imenujemo razsvetljenstvo.
Poimenovanje izhaja iz prepričanja mislecev (filozofov), da bo »luč razuma« uničila (razsvetlila) »temo« nevednosti, praznoverja in nepravične vladavine. Višek je gibanje doživelo v 18. stoletju, najmočnejše je bilo v Franciji.
V Evropi se je konec 17. stoletja razširilo miselno-filozofsko gibanje – razsvetljenstvo. Višek je doseglo v 18. stoletju, najmočnejše pa je bilo v Franciji.
»Z razsvetljenstvom se konča za človeka njegova nedoletnost, ki je je kriv sam. Nedoletnost je nezmožnost uporabljati svoj razum brez vodstva koga drugega. Človek je sam kriv te nedoletnosti, kadar je njen vzrok pomanjkanje ne razuma, temveč odločenosti in poguma za uporabo pameti brez vodstva koga drugega. Sapere aude! Upaj si uporabljati svojo pamet! je torej geslo razsvetljenstva.«
Preberi vir in pojasni
• Pojasni razsvetljensko geslo »Upaj si uporabljati lastno pamet«.
Razsvetljenstvo je poudarjalo:
• vero v razum in znanost; posameznike in vladarje so spodbujali k razmišljanju in uporabi lastne pameti;
• da v družbi obstaja naravni red, ki vsem ljudem daje »naravne pravice« do življenja, svobode in lastnine;
• da imajo vsi ljudje, ne glede na poreklo, enake pravice – človekove pravice; med njimi je imela posebno mesto svoboda gibanja, tiska in mišljenja.
Razsvetljenstvo je poudarjalo vero v razum in znanost, naravne pravice ljudi do življenja, svobode in lastnine, ter enakost človekovih pravic do svobode gibanje, tiska in mišljenja.
ZANIMIVO
Na razsvetljence je močno vplival angleški filozof John Locke, ki je zagovarjal družbeno pogodbo med vladarjem in ljudstvom, ki bi določila pravice in odgovornosti obeh.
Vpliv razsvetljenstva
Razsvetljenske ideje so se dotaknile vseh področij življenja:
• družbe,
• vere,
• kulture,
• šolstva,
• politike,
• gospodarstva ...
Razširile so se do Amerike na zahodu in Rusije na vzhodu ter navdihnile mnoge revolucionarje 18. stoletja. Razsvetljenstvo je imelo podpornike predvsem med bogatimi in izobraženimi meščani, vedno bolj pa tudi med plemstvom.
Razsvetljensko usmerjeni misleci so se povezovali v znanstvene družbe, imenovane akademije. Da bi širili znanje, so razsvetljenci izdajali znanstvena dela, kot je bila Enciklopedija.
Razsvetljenske ideje so se dotaknile vseh področij življenja. Razširile so se predvsem med bogatimi in izobraženimi. Razsvetljenski misleci so se povezovali v znanstvene družbe – akademije – in izdajali znanstvena dela.
Oglej si in pojasni
• Oglej si prostor in obleke zbranih na sliki. Sklepaj o njihovem premoženju in položaju.
• Na sliki poišči ženske, udeleženke srečanja. Koliko si jih uspel/a najti?
ZANIMIVO
V času razsvetljenstva so začele izhajati znanstvene in literarne revije, najprej v francoskem in latinskem jeziku.