Antarktika
Kakšno je površje?
Antarktika je celina na jugu, ki jo skoraj v celoti pokriva led. Pod ledom je skrito zelo razgibano površje. Zahodni del Antarktike je, geološko gledano, nadaljevanje južnoameriških Andov. Če bi se ledeni pokrov stalil, bi v tem delu nastali številni otoki, saj je kopno zaradi debelega ledu pogreznjeno tudi do 1000 metrov. V vzhodnem delu prevladuje staro, grudasto gorovje.
Antarktika je celina, ki je skoraj v celoti pokrita z ledom. Zahodni del je, geološko gledano, nadaljevanje južnoameriških Andov. V vzhodnem delu prevladuje staro, grudasto gorovje.
Neverjetnice
Na Antarktiki je najjužnejši še vedno aktivni ognjenik na svetu – Erebus.
Zakaj je tu najhladneje?
Antarktika v celoti leži v mrzlem toplotnem pasu. Na podnebje najbolj vplivajo:
- Geografska lega – celina je zelo oddaljena od ekvatorja, zaradi česar je vpadni kot Sončevih žarkov zelo majhen, velik del leta Sonce sploh ne vzide oziroma zaide. Že tako majhno količino Sončeve energije sneg in led skoraj v celoti odbijeta.
- Velika nadmorska višina − celina ima zaradi ledu najvišjo povprečno nadmorsko višino, z višino pa temperatura pada.
- Oddaljenost od morja – bolj je območje oddaljeno od morja, manjša je količina padavin, notranjost Antarktike ima zelo malo padavin.
Antarktika v celoti leži v mrzlem toplotnem pasu.
Na podnebje najbolj vplivajo:
- geografska lega,
- velika nadmorska višina,
- oddaljenost od morja.
Antarktika ima polarno podnebje, za katero so značilne zelo mrzle zime in mrzla poletja. Najhladneje je v notranjosti celine. Ob obali so poleti temperature nekoliko nad lediščem. Padavine so v obliki snega. Čeprav je celina skoraj v celoti prekrita z ledom in snegom, je to najbolj sušno območje na Zemlji – torej ledena puščava.
Antarktika ima polarno podnebje, za katerega so značilne zelo mrzle zime in mrzla poletja.
Neverjetnice
Debelina ledu na Antarktiki je lahko tudi več kot 3000 metrov.
Kaj je značilno za rastlinstvo in živalstvo?
Rastlinstvo je zelo skromno. Na nezaledenelih površinah ob morju rastejo redke alge, trave, mahovi in lišaji. Veliko bolj številčne so živalske vrste, zlasti tiste, ki živijo v morju. To so različne vrste rib, kril, sinji kiti, orke in tjulnji. Območje je bogato s planktonom. Kite so v preteklosti zaradi lova skoraj iztrebili. Nekatere živali preživijo nekaj časa tudi na kopnem, med njimi so pingvini.
Rastlinstvo je zelo skromno. Kljub zelo nizkim temperaturam tu živijo živali tako na kopnem kot v morju. Območje je bogato s planktonom.
Statistična dejstva
Na Antarktiki so leta 1983 izmerili najnižjo temperaturo na Zemlji na ruski raziskovalni postaji Vostok –89,2 °C.
Zakaj je pomemben sporazum o Antarktiki?
Antarktika je edina celina, ki je neposeljena. So se pa prve znanstvene odprave na Antarktiko začele že sredi 19. stoletja, njihovo število se je povečalo po prvi svetovni vojni, k čemur je veliko prispeval razvoj letalstva. Že v začetku 20. stoletja so si nekatere države začele lastiti posamezne dele Antarktike (predvsem zaradi ozemlja in morebitnih rudnih bogastev) in na teh delih postavljale stalne raziskovalne postaje. Leta 1959 je 12 držav podpisalo Antarktični sporazum, s katerim so na Antarktiki prepovedali prilaščanje ozemlja posameznih držav, vse vojaške dejavnosti in kakršno koli izkoriščanje rudnih bogastev, podprli pa so znanstvene raziskave. Sporazum bo v veljavi do leta 2048, ko ga bodo države podpisnice lahko ponovno podaljšale. Celina pa ni zanimiva samo za znanstvenike, ampak tudi za turiste, vsako leto jo obišče več kot 35.000 turistov, večinoma z ladjami, s katerih opazujejo pokrajino in živali.
Antarktika ni stalno poseljena in ozemeljsko ne pripada nobeni državi. Da bi zavarovali njeno ozemlje, so države podpisale Antarktični sporazum, ki na Antarktiki dovoljuje le znanstvene raziskave. Raziskovalne postaje so razpršene po celotni celini.
Statistična dejstva
Slovenija je 31. 1. 2019 podpisala Antarktični sporazum, kar odpira slovenskim znanstvenikom možnost raziskovanja na Antarktiki.
Oglej si in pojasni
- Na zemljevidu poišči kraja in opiši njuno lego.
- Pojasni vzroke za razlike v količini padavin in temperaturah.
- V katerih mesecih so najnižje temperature? Pojasni, zakaj.