Podnebje in rastlinstvo
Kaj vpliva na podnebje?
Na podnebje Avstralije najbolj vplivata:
- geografska lega,
- oddaljenost od morja.
Na Novi Zelandiji na podnebje vpliva tudi nadmorska višina.
Na podnebje Avstralije najbolj vplivata:
- geografska lega,
- oddaljenost od morja.
Kaj je značilno za podnebje in rastlinstvo?
Večji del Avstralije in Oceanije leži v tropskem toplotnem pasu, južni del Avstralije in Nova Zelandija sta v subtropskem in zmerno toplem pasu.
Zaradi dolgotrajne ločenosti od ostalih celin ima celina svojevrsten rastlinski in živalski svet. Na rastlinski in živalski svet so vplivali tudi Evropejci ob naselitvi. Živali, ki so jih prinesli s sabo (zajci, divji psi, lisice, miši …), so se tu hitro razmnožile, ker niso imele naravnega sovražnika, s tem pa ogrožajo mnoge avtohtone vrste.
V Avstraliji prevladuje puščavsko podnebje. Nova Zelandija ima oceansko podnebje. Oceanija z izjemo Nove Zelandije v celoti leži v vročem toplotnem pasu, kjer so visoke temperature in dovolj padavin čez vse leto.
Statistična dejstva
V Avstraliji je kar 83 % sesalcev in 89 % plazilcev endemičnih, kar pomeni, da živijo samo na tej celini.
Ekvatorialno podnebje
Območje
- Otok Nova Gvineja, Melanezija, Mikronezija.
Temparature in padavine
- Visoke temperature, ki se čez leto malo spreminjajo, velika količina padavin.
Pogoji za življenje
- Območja so redko poseljena.
Rastlinstvo
- Rastlinstvo je odvisno od količine padavin, ki je večja na privetrni strani otokov, zato tam uspeva tropski deževni gozd, na zavetrni strani pa savana. Tropski deževni gozdovi so na gosteje poseljenih otokih močno izkrčeni. Ob obalah rastejo mangrove. Na koralnih otokih je zelo malo prsti, zato je rastlinstvo zelo skromno. Najpomembnejše so kokosove palme.
Vlažno subtropsko podnebje
Območje
- Vzhodni del Avstralije, Severni otok Nove Zelandije.
Temparature in padavine
- Visoke temperature, veliko padavin, ki so enakomerno razporejene čez celo leto.
Pogoji za življenje
- Območje je gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Na privetrni strani gozdovi, v notranjosti savana.
- Gozdovi večinoma izkrčeni, ob obali rastejo mangrove.
Oceansko podnebje
Območje
- Jugovzhodni del Avstralije, Tasmanija, Nova Zelandija.
Temparature in padavine
- Topla poletja, hladne zime, padavine so zaradi vpliva morja enakomerno razporejene čez vse leto.
- V višjih delih pozimi zapade sneg.
Pogoji za življenje
- Gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Na severu zimzeleni evkaliptovi gozdovi, na jugu mešani gozdovi, v zavetrju Južnih Alp stepa.
Monsunsko podnebje
Območje
- Južni del Nove Gvineje, severni del Avstralije.
Temparature in padavine
- Visoke temperature, ki se čez leto malo spreminjajo, padavin je veliko, največ takrat, ko je Sonce v zenitu.
Pogoji za življenje
- Redko poseljeno.
Rastlinstvo
- Odvisno od količine padavin: kjer je veliko padavin, raste monsunski ali tropski deževni gozd, kjer je manj padavin, savana.
Sredozemsko podnebje
Območje
- Jugozahodni del Avstralije.
Temparature in padavine
- Vroča, suha poletja in mile, deževne zime.
Pogoji za življenje
- Gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Sredozemsko rastlinstvo.
Puščavsko in polpuščavsko podnebje
Območje
- Velik del Avstralije, ves osrednji del, na zahodu sega puščava do morja.
Temparature in padavine
- Značilna velika dnevna temperaturna nihanja in malo padavin. V primerjavi z drugimi puščavami na Zemlji tu pade nekaj več padavin, dežuje v občasnih nalivih.
Pogoji za življenje
- Redko poseljeno, problem je oskrba z vodo.
Rastlinstvo
- V puščavi rastejo šopaste trave in skromno evkaliptovo in drugo grmičevje.
Neverjetnice
Avstralija je poznana tudi kot celina vrečarjev, živali, ki svoje mladiče po skotitvi nosijo v vreči.
Oglej si in pojasni
»Požari v južni in vzhodni Avstraliji so se leta 2019 začeli že v oktobru. Decembra so se nevarno približali gosto poseljenim območjem. Temperature zraka so se dvignile do 40 °C, kar je zaradi pomanjkanja padavin še okrepilo sušo, vetrovi so pihali s hitrostjo od 50 do 80 kilometrov na uro.«
»Požari so v Avstraliji v tem letnem času običajen pojav. V zadnjem obdobju so obsežnejši, dolgotrajnejši in bolj uničujoči.«
Povzeto po: https://www.delo.si/novice/svet/pozari-v-avstralijine-pojenjajo-248048.html
Satelitski posnetek požarov na vzhodu Avstralije leta 2019 Vir: https://earthobservatory.nasa.gov/images/145599/ drought-exacerbates-australian-fires
- Kateri dejavniki vplivajo na nastanek požarov?
- V kolikšni meri lahko vzroke za obširnejše požare povežemo s podnebnimi spremembami? Pojasni svoj odgovor.
Kakšne so posledice podnebnih sprememb?
Države Avstralije in Oceanije že čutijo posledice podnebnih sprememb.
- Večina otokov Tuvaluja in Kiribatija ter Marshallovi otoki je zelo nizkih, kar pomeni, da bodo ob dvigu gladine morja izginili.
- Ob visoki plimi na nekaterih otokih slana voda že vdira v podzemne vire vode, kar pomeni, da voda postaja neprimerna za pitje.
- Pogostejše so tudi poplave (ob viharjih morje poplavi otoke).
- Ledeniki na Novi Zelandiji se talijo.
- V Avstraliji so pogostejše suše, vročinski valovi in uničujoči požari.
- Toplejše morje povzroča beljenje in izginjanje koral.
Države Avstralije in Oceanije že čutijo posledice podnebnih sprememb (dvigovanje gladine morja, vdiranje slane vode v podzemne vire vode, poplave, taljenje ledenikov, suše, vročinski valovi, požari, beljenje in izginjane koral).
Neverjetnice
Kivi nima kril, zato ne leti, ima pa okoli 20 centimetrov dolg kljun, s katerim išče hrano.
Oglej si in pojasni
- Kakšne posledice bo imelo segrevanje ozračja na Oceanijo?
- Predlagaj ukrepe, s katerimi bi se lahko prebivalci Oceanije pripravili na te posledice.