Površje
Kako delimo Avstralijo in Oceanijo?
Avstralijo in Oceanijo sestavljajo celina Avstralija in tisoči koralnih in drugih otokov v Tihem oceanu. Avstralija je slabo razčlenjena, ima le en večji otok – Tasmanijo. Edini večji polotok je York.
Otoke in otočja Oceanije razdelimo na:
- Polinezijo,
- Mikronezijo in
- Melanezijo.
K Oceaniji spadajo tudi nekatera območja, ki so politično del drugih držav, na drugih celinah.
Avstralijo in Oceanijo sestavljajo:
- celina Avstralija in
- tisoči koralnih in drugih otokov v Tihem oceanu.
Neverjetnice
Imena za otočja v Oceaniji izhajajo iz grščine, ime Polinezija pomeni veliko otokov, Mikronezija mali otoki in Melanezija črni otoki.
Kakšno je površje Avstralije?
Površje lahko razdelimo na dve veliki naravni enoti:
- območje velike kotline,
- Veliko razvodno gorovje.
Na zahodu Avstralije leži Avstralski ščit, ki je precej uravnan in zgrajen iz zelo starih kamnin. Nad uravnanim površjem se dvigujejo osamljena hribovja.
Velik del Avstralskega ščita prekrivajo puščave:
- Velika peščena puščava,
- Gibsonova puščava in
- Velika Viktorijina puščava.
Površje lahko razdelimo na dve veliki naravni enoti:
- območje velike kotline,
- Veliko razvodno gorovje.
Velik del Avstralskega ščita prekrivajo puščave:
- Velika peščena puščava,
- Gibsonova puščava in
- Velika Viktorijina puščava.
Statistična dejstva
Povprečna nadmorska višina Avstralije je 305 metrov in je najnižja med vsemi celinami.
V osrednjem delu, med Avstralskim ščitom na zahodu in Velikim razvodnim gorovjem na vzhodu, so velike kotline, ki so na debelo zapolnjene z usedlinami, v katerih so pomembne zaloge arteške vode.
Na vzhodu, vzdolž obale, od severa proti jugu poteka Veliko razvodno gorovje, v katerega so reke urezale globoke doline. Obalna ravnina ob vznožju gorovja je široka od nekaj kilometrov do 100 kilometrov.
Na severovzhodu je pred obalo Avstralije več kot 2000 kilometrov dolg Veliki koralni greben. Sestavljen je iz dolgih koralnih grebenov in nizkih otokov.
V osrednjem delu, so velike kotline, ki so na debelo zapolnjene z usedlinami. Na vzhodu je Veliko razvodno gorovje. Na severovzhodu je pred obalo Avstralije več kot 2000 kilometrov dolg Veliki koralni greben.
Statistična dejstva
Najvišji vrh Avstralije je z 2228 metri Mount Kosciuszko, najvišji vrh Oceanije je Mount Wilhelm na otoku Nova Gvineja, z nadmorsko višino 4509 metrov, najvišji vrh Nove Zelandije je Mount Cook s 3754 metri.
Kakšno je površje Oceanije?
Oceanijo sestavljajo večji in manjši otoki in otočja. Na večjih otokih, ki so večinoma ognjeniškega nastanka, prevladujejo hribovja. Manjši otoki so zgrajeni iz koral, so zelo nizki, le nekaj metrov nad gladino morja. Podnebne spremembe, predvsem segrevanje ozračja, jih zelo ogrožajo, saj lahko že najmanjši dvig gladine morja popolnoma spremeni njihovo podobo. Melanezija leži na območju zato so pogosti izbruhi ognjenikov, potresi in cunamiji.
Oceanijo sestavljajo številni ognjeniški in koralni otoki v Tihem oceanu. Ogrožajo jih podnebne spremembe.
Kako nastane koralni greben?
Koralni greben nastaja iz odmrlih apnenčastih skeletov majhnih živali, ki jim pravimo koralnjaki. Ti lahko živijo le v plitvi in čisti vodi, ki ima stalno temperaturo več kot 18 °C. Koralni grebeni zrastejo za nekaj centimetrov na leto. Velik del koralnih grebenov po svetu je zaradi človeka in njegovih dejavnosti ogrožen. Ogrožajo jih pretiran ribolov, turizem, onesnaževanje morja in segrevanje ozračja. Skupaj s koralnjaki začnejo umirati tudi druge živali, ki živijo na koralnem grebenu.
Koralni grebeni, ki nastanejo v toplem morju iz koralnjakov, so močno ogroženi zaradi segrevanja ozračja in gospodarstva. Posebna oblika koralnih otokov so atoli.
Kakšno je površje Nove Zelandije?
Novo Zelandijo sestavljata dva velika otoka, Severni in Južni otok, ter nekaj manjših otokov in otočij. Večji del Južnega otoka zavzema mlado, zelo razčlenjeno gorstvo Južne Alpe, kjer je tudi najvišji vrh Nove Zelandije. Južne Alpe se nadaljujejo tudi na Severni otok, vendar so tu precej nižje.
Novo Zelandijo sestavljata dva velika otoka, Severni in Južni otok, ter nekaj manjših otokov in otočij.
Nova Zelandija leži na stiku dveh litosferskih plošč in je del ognjenega obroča. V osrednjem delu Severnega otoka je ognjeniško hribovje z več delujočimi ognjeniki (Taranaki, Ruapehu, Tongariro, Tarawera …).
Nova Zelandija leži na stiku dveh litosferskih plošč in je del ognjenega obroča.
Kaj je značilno za rečno mrežo?
Največja avstralska reka Murray ima le dva velika pritoka, Darling in Murrumbidgee. Skupaj sestavljajo edino večje porečje v Avstraliji. Mnoge reke v sušni dobi povsem presahnejo ali se izlivajo v slana jezera v notranjosti celine. Velik del Avstralije nima niti občasnih vodnih tokov. Zaradi slabo razvejane rečne mreže in malo padavin je notranjost Avstralije odvisna od arteške vode, ki pa je zaradi vsebnosti raztopljenih soli in mineralov primerna le za napajanje živine. Voda je v notranjosti pod tlakom, zato na vrtinah sama prihaja na površje.
Na Novi Zelandiji imajo reke strm tok s številnimi slapovi. Koralni otoki v Oceaniji so brez površinskih voda in so odvisni od deževnice.
Največja avstralska reka Murray ima dva pritoka, ki skupaj sestavljajo edino večje porečje v Avstraliji. Mnoge reke v sušni dobi presahnejo. Velik del Avstralije nima niti občasnih vodnih virov.