Podnebje in rastlinstvo
Kaj najbolj vpliva na podnebje?
Na podnebje vplivajo različni dejavniki. Največji vpliv imajo:
• geografska lega,
• relief,
• morski tokovi,
• oddaljenost od morja.
Statistična dejstva
Dolina smrti v ZDA velja za enega najbolj vročih in sušnih
krajev na svetu. V poletnih mesecih temperatura velikokrat doseže 49 °C, letno pa pade manj kot 5 mm padavin.
Na raznolikost podnebja v veliki meri vpliva geografska lega. Celina leži severno od ekvatorja. Zaradi velikosti in raztegnjenosti v smeri sever−jug leži celina v vseh toplotnih pasovih na severni polobli.
Na razporeditev padavin zelo vpliva relief. Na zahodu Kordiljere zapirajo pot vlažnim vetrovom, ki pihajo iznad Tihega oceana v notranjost. Zaradi tega dobijo kraji na vzhodni strani gora (zavetrni strani) manj kot 500 mm padavin letno. V kotlinah med gorami so ponekod prave puščave, ena takih je Dolina smrti. V vzhodnem delu, ob vznožju Kordiljer, se nahajajo sušne Velike planjave, na katerih so se nekoč pasle velike črede bizonov. V osrednjem delu celine ni gorskih pregrad, ki bi preprečevale vdore hladnega suhega zraka s severa in toplega vlažnega zraka z juga v notranjost. Zaradi stika teh dveh zračnih mas se v osrednjem delu Severne Amerike pojavljajo tornadi. Na severovzhodu celine na podnebje vpliva mrzel Labradorski tok. Obale imajo zaradi njega precej nižje temperature, kot bi jih imele glede na geografsko lego.
Na raznolikost podnebja v veliki meri vpliva geografska lega - Severna Amerika leži v vseh toplotnih pasovih severne poloble.
Na razporeditev padavin zelo vpliva relief. Na severovzhodu celine na podnebje vpliva mrzel Labradorski tok.
Oglej si, preberi in pojasni
»Kanadsko mesto St. John's in mesto Brest v Franciji ležita na približno enaki geografski širini. Kljub temu ima St. John's januarja v povprečju kar 12 °C nižjo temperaturo od mesta Brest v Franciji.«
S pomočjo zemljevida pojasni vzroke za temperaturne razlike med mestoma.
Kaj je značilno za podnebje in rastlinstvo?
Podnebja v Severni Ameriki so zelo raznolika, od tundrskega podnebja na severozahodu do puščavskega in polpuščavskega na jugozahodu ter ekvatorialnega na skrajnem jugu. Lahko bi rekli, da od juga proti severu pada temperatura zraka, od vzhoda proti zahodu pa količina padavin.
Podnebja v Severni Ameriki so zelo raznolika. Od juga proti severu pada temperatura zraka, od vzhoda proti zahodu pa količina padavin.
Polarno podnebje
Območje
- Skrajni sever.
Temperature in padavine
- Temperature so skoraj vse mesece pod 0 °C. Pojavita se polarni dan in polarna noč. Padavin je malo, večinoma v obliki snega.
Pogoji za življenje
- Območja so zelo redko poseljena.
Rastlinstvo
- Rastlinstvo je redko. Uspeva le na območjih, ki niso prekrita z ledom in snegom.
Tundrsko podnebje
Območje
- Skrajni severni del Aljaske in severovzhodni deli Kanade.
Temperatura in padavine
- Poleti so temperature nad 0 °C. Zime so dolge in zelo mrzle. Padavin je malo, večinoma v obliki snega.
Pogoji za življenje
- Poselitev je redka.
Rastlinstvo
- Tundra.
Zmerno hladno podnebje
Območje
- Aljaska, osrednji in južni del Kanade, večji del Labradorja.
Temperature in padavine
- Dolge in mrzle zime, topla poletja. Malo padavin, ki so enakomerno razporejene čez leto.
Pogoji za življenje
- Redko poseljeno, predvsem ob rekah, jezerih in nahajališčih rud.
Rastlinstvo
- Iglasti gozdovi, ki predstavljajo pomemben naravni vir.
Puščavsko in polpuščavsko podnebje
Območje
- Velike planjave ob vzhodnem vznožju Skalnega gorovja, jugozahodni del ZDA.
Temperature in padavine
- Temperature so podnevi vse leto zelo visoke, ponoči lahko padejo tudi za 30 °C. Padavin je zelo malo – kratkemu, močnemu deževju lahko sledijo leta brez dežja. V polpuščavah se pojavlja kratka deževna doba.
Pogoji za življenje
- Redko poseljeno. Na zahodu, na Velikih planjavah, kjer je dovolj padavin, so pašniki, na katerih se pasejo velike črede goveda.
Rastlinstvo
- Redko rastlinstvo, šopi trav in kaktusi.
Celinsko podnebje
Območje
- Osrednje nižavje, območje Velikih jezer, Velike planjave.
Temperature in padavine
- Poletja vroča, zime mrzle. Količina padavin se zmanjšuje z oddaljevanjem od morja.
Pogoji za življenje
- Gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Območja z manj padavin – prerija, območja z več padavinami – listnati in mešani gozdovi. Rastlinstvo je v večji meri zaradi rodovitne prsti izkrčeno, zemljišča so spremenjena v obdelovalne površine, na katerih je razvito intenzivno kmetijstvo.
Oceansko podnebje
Območje
- Obale Tihega oceana, severovzhodni deli ZDA.
Temperature in padavine
- Topla poletja, vlažne in hladne zime. Padavine so enakomerno razporejene čez celo leto.
Pogoji za življenje
- Gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Zaradi goste poselitve v pretežnem delu izkrčeno.
Sredozemsko podnebje
Območje
- Jugozahodni del ZDA (Kalifornija).
Temperature in padavine
- Vroča, suha poletja in mile, deževne zime.
Pogoji za življenje
- Gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Sredozemsko rastlinstvo.
Vlažno subtropsko podnebje
Območje
- Jugovzhodni del ZDA, Florida.
Temperature in padavine
- Vroča poletja, mile zime. Padavine so razporejene skozi vse leto.
Pogoji za življenje
- Območje je gosto poseljeno.
Rastlinstvo
- Zimzeleni subtropski gozdovi.
Gorsko podnebje
Območje
- Najvišji deli Kordiljer (Skalno gorovje).
Temperature in padavine
- Nižje temperature, ki padajo z nadmorsko višino.
Pogoji za življenje
- Redko poseljeno oziroma neposeljeno.
Rastlinstvo
- Rastlinski višinski pasovi.
Kaj je značilno za rečno mrežo?
Najdaljša reka v Severni Ameriki je Misisipi, ki se izliva v Mehiški zaliv. Njegovo porečje s številnimi pritoki (med njimi je največji Missouri) obsega skoraj tretjino ZDA in je najpomembnejša vodna pot v državi.
Za promet so pomembne tudi druge reke, zato so številne povezali s prekopi. Na severovzhodu teče Reka svetega Lovrenca, ki povezuje Velika jezera z Atlantskim oceanom, kar omogoča plovbo daleč v notranjost celine.
Zaradi prometne povezanosti in zalog vode so se ob Velikih jezerih razvila številna mesta (Toronto, Chicago ...). Naravne znamenitosti jezer pa v njihovo bližino vsako leto privabljajo na milijone turistov. Ena takšnih znamenitosti so tudi Niagarski slapovi. Reke so pomembne tudi zaradi pridobivanja električne energije in namakanja.
Najdaljša reka v Severni Ameriki je Misisipi, ki se izliva v Mehiški zaliv. Za promet so pomembne tudi druge reke, zato so številne povezali s prekopi.
Zaradi prometne povezanosti in zalog vode so se ob Velikih jezerih razvila številna mesta, obenem pa so tudi turitično zanimiva.
Reke so pomembne tudi zaradi pridobivanja električne energije in namakanja.