Površje
Kakšna je geografska lega Afrike?
Kje so meje?
Afriko na severu omejuje Sredozemsko morje, na vzhodu Indijski ocean in na zahodu Atlantski ocean, oba oceana se nato stikata na jugu celine. Od Azije jo na severovzhodu ločita le Sueški prekop in Rdeče morje. Od Evrope jo ločita Sredozemsko morje in Gibraltarski preliv.
Afrika je najmanj razčlenjena celina, edini večji otok je Madagaskar, vsi ostali otoki in otočja so precej manjši. Med polotoki je največji Somalski polotok, med zalivi pa Gvinejski zaliv.
Afriko z vseh strani obdajajo morja oziroma oceani, od Evrope pa jo ločita Sredozemsko morje in Gibraltarski preliv. Edini večji afriški otok je Madagaskar, ima pa veliko manjših otokov. Po velikosti med polotoki izstopa Somalski polotok, med zalivi pa Gvinejski zaliv.
Statistična dejstva
Površina Afrike je 30.370.000 km².
Statistična dejstva
Madagaskar je s 587.041 km² četrti največji otok na svetu.
Kakšno je površje?
Večino Afrike sestavljajo kamnine, ki so nastale v najstarejših obdobjih Zemljine zgodovine, torej pred več sto milijoni let. Zaradi milijonov let trajajoče erozije in preperevanja je površje zelo uravnano.
Površje sestavljajo:
- in gorstva,
- kotline ter
- .
Severni in zahodni del celine sta precej nižja od južnega in vzhodnega, kjer dosežejo najvišji vrhovi tudi do 5000 metrov in več.
Površje celine je zelo uravnano, saj je Afrika nastala v najstarejših obdobjih Zemljine zgodovine. Površje sestavljajo višavja, gorstva, kotline in planote. Severni in zahodni del celine sta precej nižja od južnega in vzhodnega.
Statistična dejstva
Najvišji vrh Afrike je Kilimandžaro, ki meri 5895 metrov.
Gorstva se začnejo na severozahodu celine, kjer je mlado gorstvo Atlas. Je edino gorstvo v Afriki, ki je nastalo v mlajši zgodovini Zemlje, v istem obdobju kot Alpe. Zanj so značilni visoki vrhovi in globoke doline. Na vzhodu sta Etiopsko višavje in Vzhodnoafriško višavje, ki sta nastali s tektonskimi premiki in ognjeniškimi izbruhi. Na višavjih prevladujejo obsežne planote, v katere so reke zarezale globoke soteske. Na zahodu se nato površje s planot preko strmih pobočij hitro spusti proti nizkim obalnim ravnicam. Na jugu so nizi gora, na jugovzhodu so Zmajeve gore.
Na severu Afrike najdemo mlado gorstvo Atlas, ki je nastalo istočasno kot Alpe. Na vzhodu celine se nahajata Etiopsko višavje in Vzhodnoafriško višavje, kjer prevladujejo obsežne planote. Na jugovzhodu celine najdemo Zmajeve gore.
Med višjim svetom so obsežne kotline. Na severu so Čadska kotlina, Nigrska kotlina in Kotlina ob Belem Nilu. V osrednjem delu je Kongovska kotlina in na jugu Kalaharijska kotlina. Z vseh strani jih obdajajo nizka, uravnana višavja in planote. Nižin je v Afriki malo, nahajajo se le ponekod ob obalah in velikih rekah.
V Afriki najdemo mnoge obsežne kotline: na severu Čadsko kotlino, Nigrsko kotlino in Kotlino ob Belem Nilu, v osrednjem delu Kongovsko kotlino ter na jugu celine Kalaharijsko kotlino.