Geografska odkritja in njihove posledice

V srednjem veku so po Sredozemskem morju v Evropo iz azijskih dežel prihajali začimbe, dišave, sladkor, dragocene kovine, tkanine in dragi kamni. Trgovci in ladjarji iz italijanskih obalnih mest, ki so prevažali tovrstno blago, so ustvarjali ogromne zaslužke.

Posredniki v trgovini z Azijo so bili turški in arabski trgovci, ki so svoje posredništvo drago zaračunavali. Da bi se jim izognili (in sami zaslužili več), so evropski trgovci v 14. in 15. stoletju začeli iskati pomorsko pot v Azijo. Iskanje novih pomorskih poti je spodbujala želja po pustolovščini in spoznavanju sveta.

ZANIMIVO
Italijanska mesta (Benetke, Genova, Firence ...) so bila ob koncu srednjega veka med najbogatejšimi mesti v Evropi.

ZANIMIVO
Začimbe, dišave in dragocene tkanine z Daljnega Vzhoda imenujemo tudi orientalsko blago.

Dolgo potovanje po neznanih morjih so evropskim pomorščakom omogočili naprednejši navigacijski instrumenti in napredek v razvoju ladij. Nove jadrnice – karavele – so lahko plule hitreje in dlje kot druge ladje. Nove navigacijske naprave in načrtno opazovanje obal so omogočili izdelavo natančnejših zemljevidov (imenovanih portulani).

Iskanje novih pomorskih poti v Azijo so začeli portugalski pomorščaki z načrtnim raziskovanjem obale zahodne Afrike, kjer so ustanavljali trgovske postojanke. Njihovi uspehi so vzbudili veliko nevoščljivost na španskem dvoru. 

Leta 1492 je španska kraljica Izabela I. Kastiljska denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Kolumbove ladje so se po dobrem mesecu dni plovbe zasidrale v zalivu na današnjih Bahamih. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Razglasil ga je za špansko ozemlje, od tam pa pripeljal nekaj primerov ameriških rastlin in živali ter staroselcev (Indijancev).

Leta 1498 je portugalskemu pomorščaku Vascu da Gami s plovbo okoli Afrike uspelo priti do Indije. Domov se je vrnil z začimbami, svilo in dragimi kamni.

ZANIMIVO
Ena najpomembnejših pridobitev Kolumbovih potovanj je bilo poznavanje sistemov vetrov v Atlantskem oceanu. Po njegovi poti so v Ameriko še stoletja pluli pomorščaki na jadrnicah.

Evropejci so novo odkrito ozemlje v Ameriki poimenovali Novi svet. Portugalska in Španija sta po posredovanju papeža leta 1494 Novi svet razdelili po 46. poldnevniku: ozemlje zahodno od 46. poldnevnika naj bi dobila Španija, vzhodno pa Portugalska.

S potovanji Krištofa Kolumba in Vasca da Game se je začelo obdobje potovanj in raziskovanj evropskih pomorščakov in raziskovalcev. To obdobje, ki je trajalo od 15. do 18. stoletja, imenujemo doba geografskih odkritij. Potovanja številnih pomorščakov in raziskovalcev so označena na spodnjem zemljevidu.

Odkritje Amerike in pomorskih poti v Azijo je bilo prelomnica v zgodovini in je spremenilo tok evropske in svetovne zgodovine, zato zgodovinopisje običajno postavlja začetek novega veka v leto 1492.

Španci so v začetku 16. stoletja začeli z načrtnim raziskovanjem Srednje in Južne Amerike. Odprave so vodili konkvistadorji – vojaki raziskovalci, ki jih je gnala želja po bogastvu. Odkrili so predkolumbovske civilizacije: majevsko in azteško v Srednji Ameriki ter inkovsko v Južni Ameriki.

ZANIMIVO
V 16. stoletju je bila Španija, ki je imela največ kolonij, najmočnejša in najbogatejša država na svetu.

Geografska odkritja so imela številne posledice: politične, gospodarske, družbene in kulturne.

ZANIMIVO
V naslednjih 300 letih je bila trgovina s sužnji najbolj donosna trgovina, vrhunec je dosegla v 18. stoletju. Bila je največja prisilna selitev v zgodovini človeštva. Prepovedana je bila v 19. stoletju.