Razvoj in dosežki rimske države

V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so na Apeninskem polotoku živela številna ljudstva. Eno izmed njih, Latini, je v 8. stoletju pr. Kr./pr. n. š. ustanovilo Rim. Iz majhne naselbine se je razvila mestna država, ki so jo vodili kralji (kraljevina).

ZANIMIVO
O nastanku mesta Rim se je ohranila legenda, povezana z volkuljo, ki je še danes simbol Rima. Po legendi je bil prvi rimski kralj Romul. Stari Rimljani so datum ustanovitve Rima postavili v leto 753 pr. Kr./pr. n. š.

ZANIMIVO
Mesto Rim naj bi nastalo na sedmih gričih ob reki Tiberi.

Leta 509 pr. Kr./pr. n. š. so Rimljani izgnali kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu (imenujemo jih rimski državljani), sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili. Takšno obliko vodenja države imenujemo republika.

Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. Posebna skupina so bili sužnji, ki so bili brez pravic in osebne svobode; mednje so lahko sodili tudi bogati izobraženci (zdravniki, učitelji).

ZANIMIVO
Prvi rimski zakoni so prepovedovali sklenitev zakonske zveze med patriciji in plebejci. Sčasoma so to določilo umaknili.

Plebejci so se dolgo bojevali za pravico do sodelovanja v upravljanju države. Izborili so si pravico izvoliti svojega predstavnika v senatu, ki je zastopal njihove interese. Imenoval se je ljudski tribun. Imel je pravico veta, kar pomeni, da je lahko preprečil izvolitev po njegovem mnenju krivičnih zakonov.
Plebejci so tudi dosegli, da so rimske zakone zapisali in javno objavili na glavnem trgu.

V rimski republiki so delovale tri veje oblasti. Delitev oblasti je preprečevala, da bi posamezni voditelj pridobil preveč moči.

ZANIMIVO
Na razvoj Rima in rimske civilizacije je močno vplivalo sosednje ljudstvo Etruščani, nanje pa Grki. Od Etruščanov so Rimljani prevzeli abecedo, religijo, gladiatorske boje in znanje o gradbeništvu.

Bojevitost je bila ena od značilnosti Rimljanov. Rimska vojska je v času rimske republike postala hitra, izurjena, najbolje organizirana in tehničnonopremljena vojska v sredozemskem prostoru. K njenemu uspehu sta pripomogli tudi stroga disciplina in dobra preskrba s hrano. V napadih je uporabljala bojne naprave (oven, katapult, samostrel ...). Hitro premikanje vojakov so omogočili utrjeno cestno omrežje, pristanišča in mostovi, ki jih je gradila vojska.

V času republike je rimska vojska zavzela Sredozemlje ter ozemlje zahodne Evrope, v prvih stoletjih po Kr./n. š. pa še ozemlje srednje in vzhodne Evrope ter Bližjega vzhoda.

Rimska država je postala velesila ali Rimski imperij – država velikega obsega, katere moč je slonela na vojaški prevladi in na zahodu na uničevanju podvrženih ljudstev, kultur in jezikov. 
Bila je največja in najmočnejša država v Sredozemlju; njeno širjenje je prikazano na spodnjem zemljevidu.

ZANIMIVO
Rimljani so se od sredine 3. do sredine 2. stoletja pr. Kr./pr. n. š. v punskih vojnah bojevali s Kartažani (ali Punci), velesilo v Sredozemlju. Ob zmagi so Rimljani Kartagino porušili do tal ter zasužnjili vse prebivalce.

ZANIMIVO
Rimski imperij je v novem veku postal vzor sodobnih imperijev in kolonializma; po njem se je zgledoval tudi fašizem.

Petstoletna osvajanja in obsežno širjenje so v rimski državi povzročili številne gospodarske, družbene in politične spremembe.

ZANIMIVO
Rimski vojaki, trgovci in uradniki, ki so se priselili v province, so širili latinščino in rimski način življenja, ki je sčasoma prevladal. Proces imenujemo romanizacija.

Številni vojaški uspehi (v vzhodnem Sredozemlju in Galiji) so v drugi polovici 1. stoletja pr. Kr./pr. n. š. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju.
Po uničenju nasprotnikov je postal diktator, edini voditelj države, kar je pomenilo propad republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.

ZANIMIVO
Izrek »Prišel, videl, zmagal« pooseblja Cezarjevo hitro in gladko zmago proti pontskemu kralju leta 47 pr. Kr./pr. n. š.

ZANIMIVO 
Julij Cezar je uvedel nov koledar, ki se je imenoval julijanski koledar (veljal je do leta 1582).

Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. 
Leta 27 pr. Kr./pr. n. š. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postal cesarstvo, značilnosti vladanja cesarjev so prikazane v spodnji shemi.

Avgust se je izkazal za sposobnega vladarja. Njegova doba je prinesla mir in stabilnost, kar je ugodno vplivalo na gospodarski razvoj in vsesplošen napredek v državi. Avgustu so sledili številni dobri in slabi cesarji. V času cesarstva (leta 117) je Rimski imperij dosegel največji obseg.

ZANIMIVO
Z Avgustom se je začelo dvestoletno obdobje miru v rimski državi, ki ga imenujemo pax romana ali rimski mir.

V 3. stoletju se je Rimski imperij soočil z vsesplošno krizo, ki je bila posledica številnih težav: političnih spopadov, ekonomske krize in vpadov sosednjih ljudstev.

Nekateri cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi. 

Cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil. Konec 4. stoletja se je cesarstvo dokočno razdelilo na dva dela: 
• Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in
• Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu). 

Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija.

Okoli leta 4 ali 6 pr. Kr./pr. n. š. se je v rimski provinci Judeji (današnji Palestini) rodil Jezus. Zapisi o njegovem življenju pričajo, da je Jezus potoval po Judeji. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere (vera v enega boga, deset božjih zapovedi). Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani.

ZANIMIVO
Jezus je dobil naziv Kristus, kar v grščini pomeni božji poslanec.

Jezusov nauk je:

• nagovarjal vse ljudi, ne glede na njihov spol, premoženje ali položaj v družbi,
• zavračal bogastvo ter zagovarjal preprostost, miroljubnost, delitev lastnine ter skrb za bližnjega, posebej za revne,
• poudarjal človekovo ljubezen do bližnjega, spoštovanje vseh ljudi in življenje v sožitju,
• ljudem dajal upanje, saj je obljubljal življenje po smrti za vse tiste, ki so pri Bogu iskali odpuščanje za svoje grehe.

Rimski upravnik Poncij Pilat je Jezusa na zahtevo judovskih duhovnikov in ljudstva obsodil na smrt s križanjem. 

Jezusov nauk se je v naslednjih stoletjih razvil v novo vero, imenovano krščanstvo. Po smrti Jezusa Kristusa so njegovi učenci, imenovani apostoli, njegov nauk zapisali v evangelijih. Apostoli so potovali po Rimskem cesarstvu, širili krščansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti.

ZANIMIVO
Evangeliji sestavljajo prve štiri knjige Nove zaveze Svetega pisma: Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij.

Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejelo krščanstvo zaradi vsesplošne krize in narave krščanske vere, ki ni nikogar izključevala. Ob povečanem številu krščanskih skupnosti v drugi polovici 1. stoletja in njihovem doslednem zavračanju čaščenja rimskega cesarja kot božanstva so rimski cesarji začeli kristjane preganjati.
Krščanstvo se je kljub preganjanju hitro širilo dalje, tudi med premožnejše sloje.

Z milanskim ediktom je cesar Konstantin Veliki leta 313 kristjanom zagotovil versko svobodo in s tem ukinil njihovo preganjanje. Cesar Teodozij je leta 394 razglasil krščanstvo za državno vero.

Rimljani so prevzeli znanstvene dosežke grške kulture in jih razvijali dalje.

Rimljani so bili odlični inženirji in so izumili tehnične novosti na mnogih področjih.
• Uporabljali so vojaške naprave za obleganje in žetvene stroje v kmetijstvu.
• Poznali so tudi mline na ročni in vodni pogon.

Rimljani so bili izjemni v arhitekturi in gradbenih dosežkih.
• Prvi so pri gradnjah uporabljali cementno maso, ki je imela značilnosti sodobnega betona in se je strjevala v vodi. Z njo so gradili pristanišča, mostove, akvadukte (vodovode) in druge javne zgradbe.
• Gradili in izpopolnili so gradnjo lokov in obokov ter kupolastih struktur.

Svoje tehnično znanje so Rimljani dokazali tudi z gradnjo cest, ki so Rim povezovale s pristanišči in mesti v provincah. Bogati prebivalci rimskih mest so imeli urejeno vodno oskrbo in kanalizacijo s kloakami (odtočnimi kanali). Njihove hiše so imele tudi centralno ogrevanje.

ZANIMIVO
Mesto Rim je v 1. stoletju z vodo oskrbovalo 9 akvaduktov s pretokom 1000 milijonov litrov vode na dan.

Latinski jezik je bil po zatonu Rimskega imperija še dolgo v uporabi v krščanski cerkvi in kot jezik izobraženih. Še danes je prisoten v pravu, medicini in naravoslovnih znanostih.
Iz latinščine so se razvili mnogi romanski jeziki: italijanščina, francoščina, španščina, portugalščina in romunščina.

Rimljani so uporabljali črkopis – latinico, ki so jo preko Etruščanov prevzeli od Feničanov in jo uporabljamo še danes.

Rimsko pravo je danes temelj zahodne pravne ureditve. Njegove sledi so vidne v ideji državljanske odgovornosti, republikanske ureditve in delovanja predstavniških teles (delitev oblast), načelu, da je oseba nedolžna, dokler ji krivde ne dokažejo, nepristranskosti sodnikov in načelu enakosti pred zakonom.

ZANIMIVO
Za rimsko kuhinjo je bilo značilno mešanje sladkega s kislim, prelivanje jedi s pikantnimi, močno zaudarjajočimi ribjimi omakami, dodajanje medu k mesu vseh vrst, pitje vina, mešanega z vodo in začinjenega z dišavami in začimbami. Razvito cestno omrežje je omogočilo, da so številne začimbe pripeljali iz Indije, s Cejlona, z Bližnjega vzhoda in iz daljne Azije.