Razvoj in dosežki stare Grčije

Začetek stare Grčije je povezan z minojsko (kretsko) civilizacijo (2. tisočletje pr. Kr./pr. n. š.), ki velja tudi za prvo civilizacijo na evropskih tleh. Po naselitvi Grkov na grškem ozemlju se je razvila tudi mikenska civilizacija. Obe civilizaciji sta konec 2. tisočletja pr. Kr./pr. n. š. zaradi selitve Dorcev propadli.

Okoli leta 800 pr. Kr./pr. n. š. se je na grškem ozemlju razvila množica samostojnih mestnih držav ali polisov. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Grški polisi se niso nikoli združili v skupno državo. Med seboj so bili velikokrat v vojni, občasno pa so se med seboj povezali.

ZANIMIVO
Grška beseda polis pomeni mesto. Iz nje izhaja beseda politika ali »zadeve polisa«, ki je v stari Grčiji pomenila proces odločanja o vsemu, kar zadeva širšo skupnost.

Grški polisi so se razlikovali po obliki vladanja, torej po tem, kdo je vodil državo in v njej odločal:
• monarhija (vodstvo kralja),
• vladavina aristokracije (vodstvo plemstva),
• oligarhija (vodstvo majhne skupine premožnih meščanov),
• demokratična vladavina (polis je vodilo ljudstvo).

Grška družba je bila v času obstoja polisov razdeljena v več skupin:

• bogato plemstvo (aristokracija) je bilo lastnik zemlje,
• revnejše in svobodno prebivalstvo (demos): kmetje (v večini), obrtniki in trgovci,
• brezpravni tujci in nesvobodni sužnji.

Od sredine 8. do sredine 6. stoletja pr. Kr./pr. n. š. je zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje, prenaseljenosti in političnih napetosti potekala grška kolonizacija – skupine kolonistov so se preseljevale iz matičnih polisov na druga ozemlja v Sredozemlju, kar lahko vidiš na spodnjem zemljevidu.
Ustanavljali so kolonije – samostojne mestne države, ki so bile kulturno in gospodarsko povezane s polisom, ki jih je ustanovil.

ZANIMIVO
Vladarji polisov so prebivalce za preselitev v kolonije pogosto določili z žrebom. 

ZANIMIVO
Mnogo današnjih mest je nastalo kot grška kolonija, npr. Neapelj, Taranto, Sirakuze in Marseille.

Grška kolonizacija je imela številne vplive.

• Gospodarstvo
S kolonijami so Grki širili svojo kulturo, številna znanja, pridobili življenjski prostor in priložnost za trgovanje. Iz kolonij so uvažali surovine, ljudstvom v bližini kolonij pa prodajali svoje izdelke.

• Kultura
Kolonizacija je Grkom omogočila stike z drugimi ljudstvi. Grška kultura se je širila v tuje dežele. Od Feničanov so Grki prevzeli črkopis in ga razširili po Sredozemlju.

ZANIMIVO
Grška kultura je na Apeninskem polotoku vplivala na Etruščane in močno vplivala na rimsko kulturo; npr. prevzem gojenja oljke in vinske trte.

Za prevlado v grškem svetu sta se nenehno bojevala dva največja polisa, Šparta in Atene.

V začetku 5. stoletja pr. Kr./pr. n. š. so se grški polisi povezali v boju proti skupnemu sovražniku – Perzijcem. Ti so ustvarili mogočen imperij, ki je segal od iranske planote do vzhodnega Sredozemlja in grozilo je, da si bodo podredili grške polise.

V grško-perzijskih vojnah (499−479 pr. Kr./ pr. n. š.) se je odvilo več večjih spopadov:
• spopad na Maratonskem polju (490 pr. Kr./pr. n. š.),
• pri Termopilah (480 pr. Kr./pr. n. š.),
• pri Salamini (480 pr. Kr./pr. n. š.) in
• Platajah (479 pr. Kr./pr. n. š.);
označeni so na spodnjem zemljevidu.

V vojnah so Grki dosegli zmago nad številčnejšo perzijsko vojsko. Vzroki za grško zmago so bili številni: Grki so se bojevali za svojo svobodo in svojo domovino, bili so dobro oboroženi in fizično pripravljeni, imeli so dobre vojaške poveljnike in vojaški načrt, poznali so domači teren, k zmagi je pripomogla tudi povezanost polisov in boljše ladje.

Po koncu vojn je sledilo obdobje miru in stabilnosti na grških tleh, kar je vplivalo na izjemen gospodarski in kulturni razcvet grških polisov. Zatem je med Atenami in Šparto prišlo do boja za oblast nad drugimi polisi. Sledile so peloponeške vojne, ki so konec 5. stoletja pr. Kr./pr. n. š. izčrpale grške polise.

Grški polisi, oslabljeni po peloponeških vojnah, so postali lahek plen Makedonije, nove vojaške sile na severu. Kralj Filip II. Makedonski je sredi 4. stoletja pr. Kr./pr. n. š. osvojil grške polise. Njegov sin Aleksander Veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda, kar si lahko ogledaš na spodnjem zemljevidu. Ob koncu pohoda je Aleksander, star komaj trintrideset let, umrl (323 pr. Kr./pr. n. š.). Njegovi poveljniki so si razdelili imperij in nastalo je več manjših držav.

ZANIMIVO
Za izobrazbo Aleksandra je skrbel grški filozof Aristotel. 

ZANIMIVO
Po legendi je v kraju Gordij v Mali Aziji Aleksander razrešil vozel, ki ga je bilo nemogoče razvozlati, tako da ga je presekal. Od tod še danes izraz "presekati gordijski vozel"

Čeprav so bili Grki politično razdeljeni na številne polise, so oblikovali enotno kulturno skupnost. Povezovali so jih skupen jezik, pisava, vera, olimpijske igre, umetnost, znanost in filozofija.

Grki so verovali v več bogov, ki so jih častili ob različnih priložnostih, s športnimi igrami, gledališkimi prireditvami in pesniško-glasbenimi tekmovanji. Bogove so častili v svetiščih (templjih).

Stari Grki so veliko znanja prevzeli od svojih sosedov (Egipčanov, Asircev, Babiloncev, Feničanov, Perzijcev) in minojske civilizacije ter prevzeta spoznanja nadgradili ter razvijali naprej.

ZANIMIVO
Iz grškega črkopisa se je razvila cirilica.

ZANIMIVO
Pesnik Homer (8. stoletje pr. Kr./pr. n. š.) je napisal epski pesnitvi Iliada in Odiseja, najpomembnejši deli starogrške literature. Vplival je na grško književnost, pa tudi na duha in mišljenje starih Grkov.

Izjemni dosežki starih Grkov v politiki, znanosti, kulturi in umetnosti pomenijo rojstvo evropske kulture in misli.

Z grško kolonizacijo se je njihova kultura razširila po Sredozemlju. Kasneje so jo prevzeli Rimljani, ki so jo preko Kontantinopla posredovali Evropi. Z državo Aleksandra Velikega se je grška kultura razširila vse do Azije; to obdobje kulture imenujemo helenizem.