Prve civilizacije in njihovi dosežki

Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr./ pr. n. š. razvile v južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka), v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Kljub gorovjem so jih povezovali trgovski stiki, ki so omogočali prenos idej in znanja. Območja prvih civilizacij si lahko ogledaš na zemljevidu spodaj.

Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z naravnimi in gospodarskimi dejavniki.
Prve civilizacije so nastale ob rekah in na območjih, primernih za kmetijstvo. Reke so bile zelo pomembne. S poplavljanjem so povečale rodovitnost prsti; s tem so omogočile večji pridelek ter razvoj in napredek kmetijstva. Poleg tega so dajale svežo vodo (za pitje, pripravo hrane, čiščenje …), omogočale prevoz ljudi in tovora z ladjami (bile so glavne prometne žile) in dajale hrano (ribištvo). Omogočale so vojaška osvajanja v notranjost.

V Mezopotamiji in Egiptu je prevladovalo puščavsko podnebje, ki ni bilo primerno za poljedelstvo. Izjema so bila območja med rekami Nil, Evfrat in Tigris, ki jih imenujemo tudi rodovitni polmesec. Tu so reke vsako leto poplavile širšo okolico in za seboj pustile rodovitno blato. Odvečno vodo v času poplav so preusmerili v kanale in jo uporabili za namakanje polj v sušnem času. To obliko poljedelstva imenujmo namakalno poljedelstvo.

Gradnja in vzdrževanje namakalnega poljedelstva sta zahtevala organizirano in vodeno delo, kar je vplivalo na organizacijo družbe prvih civilizacij, vlogo vladarja ter nastanek prvih držav. 

ZANIMIVO
Najzgodnejša civilizacija v zgodovini človeštva je bila sumerska civilizacija. Sredi 4. tisočletja pr. Kr./pr. n. š. so se Sumerci na jugu Mezopotamije združili, da bi lažje organizirali namakalno poljedelstvo.

Za prve civilizacije je bila značilna razslojena družba. Obstajalo je več slojev, ki so se med seboj razlikovali po premoženju, pravicah, vlogi in položaju v družbi. Na vrhu je bil vladar s svojo družino, sledli so svečeniki in uradništvo ter nazadnje kmetje in sužnji.

Tehnične novosti prvih civilizacij so pomenile velik napredek v razvoju človeštva:

• Izpopolnitev orodja in orožja ter postopkov njihovega izdelovanja.
• Napredek v kmetijstvu: uvedba rala, namakalnega sistema z napravo za zajemanje vode (šaduf).

V Mezopotamiji so v 4. tisočletju pr. Kr./pr. n. š. iznašli eno najpomembnejših tehničnih iznajdb v zgodovini človeštva – kolo. V prometu je njegova uporaba pospešila hitrost potovanja, v gospodarstvu pa učinkovitost človekovega dela.

ZANIMIVO
Egipčani so udomačili mačko, saj je bilo njeno lovljenje miši koristno v žitnicah.

ZANIMIVO
Prve civilizacije so udomačile in razvile mnoge kmetijske rastline in sadje.

Ljudstva v času prvih civilizacij so gradila veličastne stavbe, ki so odražale moč in bogastvo države ter vladarja. Najpomembnejše stavbe so bile povezane z verovanjem in opravljanjem verskih služb.

• Templji ali svetišča so bili namenjeni čaščenju bogov. Bili so najvišje stavbe v mestu, ki so jih gradili iz kamna ali sušene gline.
• Veličastne so bile tudi palače z okrasnimi vrtovi, v katerih so živeli vladarji.
• V Egiptu so iz kamna gradili tudi piramide, grobnice za kralje. Gradili so jih sužnji in kmetje.

S pomočjo upodobitev v obliki kipov, reliefov, slik na stenah in papirusih si danes lažje predstavljamo življenje v času prvih civilizacij.

Ker množice znanja in podatkov v času prvih civilizacij ni bilo več mogoče ohraniti le ustno, se je pojavila potreba po zapisu podatkov. Razvila se je pisava, ki je omogočala izboljšave v organizaciji države in gospodarstva.

Prve civilizacije so poznale
• zlogovno pisavo (klinopis v Mezopotamiji),
• slikovno pisavo (hieroglifska pisava v Egiptu) in
• črkopisno pisavo (črkopis ali abeceda v Feniciji).

Prvi zapisi so bili verska besedila, popisi pridelkov, živine in izdelkov. Kasneje so pisavo začeli uporabljati tudi za zapisovanje davkov in državne dokumentacije, trgovskih in drugih pogodb, zgodovinskih dogodkov, zakonikov, različnih uradnih poročil, pesmi in zgodb …

ZANIMIVO
Najstarejša pisava je klinopis in izvira iz Mezopotamije s konca 4. tisočletja pr. Kr./pr. n. š.

V času prvih civilizacij so ljudje prvič zapisali tudi mite, zgodbe o naravnih in nadnaravnih pojavih, ki verjetno izvirajo iz pradavnine. Eden najstarejših mitov je mit o vesoljnem potopu. Njegova najbolj znana upodobitev je zapisana v Epu o Gilgamešu, ki je najstarejši primer zapisanega književnega dela na svetu.

ZANIMIVO
Znanstveniki menijo, da je v motivu vesoljnega potopa ohranjen človeški spomin na podnebne spremembe ob koncu ledena dobe (topljenje ledu in dvig gladine vseh morij).

ZANIMIVO
Pesnitev Ep o Gilgamešu je nastala v Mezopotamiji v 2. tisočletju pr. Kr./pr. n. š. Napisana je na 12 glinenih tablicah.

Za prve civilizacije je bilo značilno verovanje v več bogov – politeizem. Posredniki med bogovi in ljudmi so bili svečeniki. Le v judovski civilizaciji se je uveljavilo verovanje v enega boga – monoteizem. Po zapisih je Bog (Jahve) v 13. stoletju pr. Kr./pr. n. š. Izraelcem izročil deset božjih zapovedi. To je bila zbirka zakonov, ki so temeljili na verskih in občečloveških vrednotah in predstavljajo temelj judovske vere in in prek krščanstva tudi temelje zahodne civilizacije.

ZANIMIVO
Iz judovske vere je pozneje izšlo krščanstvo in islam.

Da bi lahko večje skupnosti prvih civilizacij živele skupaj, so vladarji uveljavili skupna pravila – zakone. V njih so zapisali pravila za trgovanje, sklepanje poslov in dedovanje ter določili kazni za njihove kršitve. Med prvimi znanimi zapisanimi pravili je zakonik, ki ga je dal zapisati kralj Hamurabi v Mezopotamiji v 2. tisočletju pr. Kr./pr. n. š.

Svečeniki so skušali ugotoviti voljo bogov z opazovanjem gibanja Sonca, Lune in zvezd. Njihova opazovanja neba, naravnih pojavov in človeškega telesa so vplivala na nastanek prvih znanosti.

ZANIMIVO
Prve znanosti so bile preproste in uporabne v vsakdanjem življenju.