Galapaški ščinkavci
Pred nekaj milijoni let je na novonastalo Galapaško otočje veter zanesel del populacije ščinkavcev iz Južne Amerike.
Na otokih so ščinkavci našli dovolj hrane in ugodne življenjske pogoje. Pozneje je manjša skupina ščinkavcev odletela na enega izmed drugih otokov, kar se je večkrat ponovilo. Vendar takšne selitve niso bile pogoste, saj galapaški ščinkavci niso dobri letalci na daljše razdalje. Prav tako se je gladina morja dvignila, nekateri otoki so se pogreznili ali dvignili in preleti z otoka na otok so postali nemogoči. Tako so se osebki na različnih otokih popolnoma ločili. Galapaški otoki so se med seboj po živalstvu in rastlinstvu precej razlikovali. Na posameznih otokih so bili na voljo različna hrana in različna bivališča, zato so se ščinkavci prilagajali različnim razmeram. V manj kot tri milijone let dolgem obdobju je iz ene same predniške vrste nastalo štirinajst različnih vrst ščinkavcev, ki se razlikujejo po velikosti, obarvanosti perja, predvsem pa po obliki kljuna in najpogostejši vrsti hrane. Nekatere vrste se hranijo s semeni, druge z žuželkami, tretje s kaktusi itd.