Svetlobni naravni pojavi

Sončni žarki na površje Zemlje potujejo skozi zemljino atmosfero. Na tej poti se srečajo z vsemi pojavi, ki tam potekajo, ter vsemi delci in molekulami, ki jih zrak vsebuje. Na tem potovanju sončna svetloba doživi vrsto sprememb in te ustvarijo optične pojave, ki že vso zgodovino vzbujajo očaranost in čudenje pri ljudeh.

1. Krepuskularni žarki

Žarke svetlobe, ki prodirajo skozi luknje med oblaki, imenujemo krepuskularni žarki (latinska beseda crepusculum pomeni zora). Pojavijo se kot posledica odboja in razpršitve sončnih žarkov v zgornjih ravneh ozračja pred zoro ali po mraku. Rumena ali bela barva svetlobe naznanja prihod oblakov.

2. Halo

Halo je obroč bele ali zelo blede barve, ki se včasih pojavi okrog Sonca ali Lune. Povzroči ga lom in odboj svetlobe na ledenih kristalih v atmosferi.

3. Polarni sij

Polarni sij ali aurora je pojav, pri katerem iskrice in žarki svetlobe ob padanju ustvarijo videz zavese na nebu. Pojavi se v atmosferi, povzroči ga tok elektronov, ki prihajajo iz izbruhov na Soncu in trčijo z molekulami plina v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere.

Najpogosteje ga vidimo na višini 100 km, kjer je zelena in rumena barvna svetloba, na višini 200 km pa se med seboj prepletata rdeča in vijolična svetloba.

Ta nebesni pojav je znan predvsem v krajih na severni polobli (severni sij ali aurora borealis) ter na južni polobli (južni sij ali aurora australis), občasno pa ga lahko opazujemo tudi na drugih predelih.

Opazovanje polarnega sija iz Slovenije je možno v zelo redkih priložnostih in v zelo omejenem času.

4. Korona

Korona (starogrška beseda korōnè pomeni venec) je bel ali rumen pas, ki ga vidimo okrog Sonca in Lune. Nastane zaradi loma sončnih žarkov ali mesečine v vodnih kapljicah, ki so v oblakih stratusih na srednji višini.

5. Mavrica

Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv. Da bi ga videli s polnim sijem vseh barv spektra, mora biti sončna svetloba za nami in žarki morajo zadeti ob zaveso dežja neposredno pred nami. Mavrica se namreč pojavi zaradi loma sončnih žarkov v majhnih dežnih kapljah.

Barve mavrice si vedno sledijo v istem vrstnem redu: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo (temno modra) in vijolična.

NEPOZABNO POTOVANJE

Že dolgo sem si želela, da bi enkrat v življenju opazovala polarni sij. Letos se mi je ta želja končno uresničila, saj se je naša družina odločila, da bomo med jesenskimi počitnicami obiskali Islandijo, kjer je idealna priložnost za ogled tega naravnega pojava.

Bivali smo v Reykjaviku, od koder smo se vozili na bližnji otok Grotta, saj v mestu zaradi luči ni dobrih pogojev za opazovanje nočnega neba. V času našega dopustovanja je bil dan tam dolg 4 ure, kar pomeni 20 ur noči, ko je ob ugodnih pogojih mogoče opazovati ta svetlobni spektakel. Imeli smo srečo, da je bilo vse dni našega potovanja nočno nebo jasno, tako da smo lahko ta čudež narave doživeli v vsej njegovi polnosti.

Čeprav sem se na pot podala z velikimi pričakovanji, me opazovanje nočnega neba ni niti malo razočaralo. Zame je bil to pravi spektakel, ki bi ga najlažje primerjala s plesom barvnih tančic v vetru. Nepozabna izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovila.

                                                                                                                                                              Manca