France Prešeren: Turjaška Rozamunda

Poslušaj pesem Turjaška Rozamunda. Ugotovi, kdo so glavni junaki in v kakšnih medsebojnih odnosih so.

Trohej je metrična shema, za katero je značilno, da se v njej izmenjujeta poudarjeni in nepoudarjeni zlog. Če se drug za drugim ponovijo štirje troheji, govorimo o četverostopičnem troheju.

Oglej si verz:
Hrast sto-ji v tur-ja-škem dvo-ru.
          U         U          U            U

Oznaka pomeni poudarjeni zlog, oznaka U pa nepoudarjeni.

Preveri, ali je Prešeren tudi v Turjaški Rozamundi sledil vnaprej določenemu ritmu. 

V verzu iz Turjaške Rozamunde opazuj, kako se v njem izmenjujejo poudarjeni in nepoudarjeni zlogi.

Asonanca je zvočno ujemanje samoglasnikov na koncu verzov. Poznamo jih več vrst, France Prešeren se je zgledoval po t. i. španski asonanci, za katero je značilno ujemanje samoglasnikov v vsakem drugem verzu.

Oglej si primer:
Hrast stoji v turjaškem dvori,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamniti mizi
zbor sedi gospode žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.

Asonanca se od rime razlikuje po tem, da se v njej ujemajo le končni samoglasniki (npr. domače in poslane, zrak in dlan), pri rimi pa se ujemajo celi zlogi (npr. domače in skače, zrak in vojak).

France Prešeren: Turjaška Rozamunda

1. Preberi oz. poslušaj pesem Turjaška Rozamunda. Ugotovi, kdo so glavni junaki in v kakšnih medsebojnih odnosih so.

6. Pogovorite se.

V zvezek napiši tisto sporočilo, ki te najbolj nagovori.

8. Preveri, ali je Prešeren tudi v Turjaški Rozamundi sledil vnaprej določenemu ritmu. V verzu iz Turjaške Rozamunde opazujkako se v njem izmenjujejo poudarjeni in nepoudarjeni zlogi.

Trohej je metrična shema, za katero je značilno, da se v njej izmenjujeta poudarjeni in nepoudarjeni zlog. Če se drug za drugim ponovijo štirje troheji, govorimo o četverostopičnem troheju.

Oglej si verz:
Hrast sto-ji v tur-ja-škem dvo-ru.
          U         U          U            U

Oznaka pomeni poudarjeni zlog, oznaka U pa nepoudarjeni.

Asonanca je zvočno ujemanje samoglasnikov na koncu verzov. Poznamo jih več vrst, France Prešeren se je zgledoval po t. i. španski asonanci, za katero je značilno ujemanje samoglasnikov v vsakem drugem verzu.

Oglej si primer:
Hrast stoji v turjaškem dvori,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamniti mizi
zbor sedi gospode žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.

Asonanca se od rime razlikuje po tem, da se v njej ujemajo le končni samoglasniki (npr. domače in poslane, zrak in dlan), pri rimi pa se ujemajo celi zlogi (npr. domače in skače, zrak in vojak).

10. V verzih označi besede, v katerih se pojavi asonanca.

11. Oglej si še dva primera asonance v pesmih Simona Gregorčiča in Gregorja Strniše.

Poišči besedo, ki s tvojim imenom tvori asonanco.