France Prešeren: Turjaška Rozamunda
1. Preberi oz. poslušaj pesem Turjaška Rozamunda. Ugotovi, kdo so glavni junaki in v kakšnih medsebojnih odnosih so.
France Prešeren: Turjaška Rozamunda
Hrast stoji v turjaškem dvóri,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamnitni mizi
zbor sedi gospode žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.
Rozamunda, roža deklic,
čast dežele je domače;
nje pogledi, svítle strele
z néba jasnega poslane,
deleč krog junakov srcam
vžigajo skeleče rane.
Dókaj jo baronov snubi:
troje iz dežele laške,
troje iz dežele nemške,
troje ’z štajerske in kranjske,
ino zraven Ojstrovrhar,
ki so boji mu igrače.
Lep junak srce bil vnel je
gospodične zlo košate;
ki ukaže mu, de prosi
od očeta jo in žlahte.
Njemu oča nje napravi
imenitno gostovanje,
Rozamundo mu obljubi,
reče mu pripeljat svate
v treh nedeljah, de nevesto
’z hiše spremijo domače.
Tje h gospôdi se približa
pevec razglašene slave;
próšen strune ubere, poje
dela vitezov junaške,
in deklet oči nebeške,
sŕca od njih ognja vžgane.
Ko premolkne, ga popraša
teta Rozamunde zale,
de bi jo čez vse pohvalil,
reče mu besede take:
„Tí povej nam, ki obhodiš
bližnje ino daljne kraje,
kje bi neki dekle raslo
lepši od neveste naše?“
„Bog jo žívi gospodično,
Bog ji hčere daj enake,
tak cveteče, tak sloveče!
Bog ji sine daj junake!
Pod cesarjam zdéj narlepši
cvet turjaška roža rase;
sestra bášetova v Bosni,
sonce vse lepote zdanje
po vsem svéti razglašena,
ako slave glas ne laže,
sama bi utegníla biti
lepši od neveste vaše.“
Ni nevesti všeč, kar reče,
mal‘ odgovor ji dopade,
lica spremeni rudeče,
nejevolja jo prevzame,
Ojstrovrharja pogleda,
reče mu iz jeze nagle:
„Slišim, de so Bosnijaki
v sužnost gnali kristijane,
res junakam je sramota,
de jih še obklada jarem.
Meč opaši, Ojstrovrhar!
hlapce zberi in tovarše,
bášetovo izpeljite
sestro, ako kaj veljate.
Radi dali bodo Turki
zanjo naše vam rojake.
Brez otrok moj zakon bodi,
brez veselja leta stare!
ako šla bom préd k poroki,
ako préd moža objamem,
ko pripelješ Bosnijanko
v grad turjaški, de verjamem,
de je take res svetlobe
turško sonce kakor slave!“ –
Ženin z njo obljubljen svoje
zbere Ojstrovrhar hlapce,
po prijatlje bližnje pošlje,
in si ójster meč opaše,
ročno jezdi nad Turčine,
spolnit voljo svoje drage.
Ne globoka reka Kolpa,
ne vdržé ga turške straže,
meč krvavi v močni desni,
pred seboj drvi Bosnjake,
bášetovi grad razdene,
reši ’z sužnosti rojake,
z njimi bášetovo lépo
sestro vitez s sabo vzame,
črnooko, svetlolično,
rásti in podobe rajske;
vseh lepot bila je sonce,
ki so tisti čas sijale.
Bolj ko lepa Rozamunda,
lepši Lejla mu dopade,
v grad turjaški je ne pelje,
na svoj grad domú jo vzame.
Cvet junakov, Ojstrovrhar,
ji srce nedolžno gane.
Vero zapusti Mahóma,
turške šege in navade;
ko bila se naučila
vseh resnic je vere prave,
jo je krstil, potlej njiju
je poročil grajski pater.
Rozamunda gréde v klošter,
čast ljubljanskih nun postane.
Slovarček
žlahten – plemenit, plemiški
laški – italijanski
zlo košata – zelo lepa
razglašena slava – vsem znana slava
bašetov – turški
Bosnijaki – Bošnjaki
vera Mahoma – vera, ki jo je osnoval Mohamed; islam
pater – redovnik, duhovnik
klošter – samostan
3. V zvezek v največ petih povedih napiši opis Lejle. Izpostavi:
- od kod prihaja in katere vere so njeni starši,
- kakšna je njena zunanjost,
- kakšen se ti zdi njen značaj.
Primer: Lejla je izredno lepo in postavno dekle. Je svetlih lic, ima črne oči in prihaja iz Bosne. Njeni starši so muslimani.
6. Pogovorite se.
Katera sporočila lahko razberete iz pesmi Turjaška Rozamunda?
V zvezek napiši tisto sporočilo, ki te najbolj nagovori.
8. Preveri, ali je Prešeren tudi v Turjaški Rozamundi sledil vnaprej določenemu ritmu. V verzu iz Turjaške Rozamunde opazuj, kako se v njem izmenjujejo poudarjeni in nepoudarjeni zlogi.
Ni nevesti všeč, kar reče,
— U — U — U — U
Trohej je metrična shema, za katero je značilno, da se v njej izmenjujeta poudarjeni in nepoudarjeni zlog. Če se drug za drugim ponovijo štirje troheji, govorimo o četverostopičnem troheju.
Oglej si verz:
Hrast sto-ji v tur-ja-škem dvo-ru.
— U — U — U — U
Oznaka — pomeni poudarjeni zlog, oznaka U pa nepoudarjeni.
Asonanca je zvočno ujemanje samoglasnikov na koncu verzov. Poznamo jih več vrst, France Prešeren se je zgledoval po t. i. španski asonanci, za katero je značilno ujemanje samoglasnikov v vsakem drugem verzu.
Oglej si primer:
Hrast stoji v turjaškem dvori,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamniti mizi
zbor sedi gospode žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.
Asonanca se od rime razlikuje po tem, da se v njej ujemajo le končni samoglasniki (npr. domače in poslane, zrak in dlan), pri rimi pa se ujemajo celi zlogi (npr. domače in skače, zrak in vojak).
10. V verzih označi besede, v katerih se pojavi asonanca.
11. Oglej si še dva primera asonance v pesmih Simona Gregorčiča in Gregorja Strniše.
Poišči besedo, ki s tvojim imenom tvori asonanco.
Za mano ure sončne sreče,
pred mano groza temnih dni,
krog mene stene večne ječe -
pa naj spomin me veseli?!
(Simon Gregorčič: Ujetega ptiča tožba)
Čez tisoč let, ko naju več ne bo,
bo spet prav tak večer, kot je nocoj.
Na modrem nebu, daljen in svetal,
spet kot nocoj bo Orion sijal.
(Gregor Strniša: Orion)
Dókaj jo baronov snubi:
troje iz dežele laške,
troje iz dežele nemške,
troje ’z štajerske in kranjske,
Pridevnike na -ski, -ški pišemo z malo začetnico.
14. Primerjaj besedili Povodni mož in Turjaška Rozamunda. Napiši v zvezek:
- kdo je njun avtor in v katerem literarnem obdobju sta nastali,
- v katero literarno vrsto spadata,
- kdo sta glavni književni junakinji, v čem sta si podobni in v čem različni,
- kaj je njuno skupno sporočilo.
Primer: Pesmi Povodni mož in Turjaška Rozamunda je napisal France Prešeren, ki je ustvarjal v času romantike.
Prva je balada, druga pa romanca.
V baladi je glavna junakinja Urška, v romanci pa Rozamunda. Obe dekleti sta zelo samovšečni in zavračata moške. Čeprav sta obe lepi, je Rozamunda še nekoliko bolj prevzetna kot Urška, saj ne sprejme misli, da bi lahko kje živelo dekle, ki bi bilo lepše od nje.
Prešeren je v obeh pesmih izrazil enako sporočilo: Prevzetnost je kaznovana.