France Prešeren: Povodni mož
Romantika je umetnostna smer, ki se je v Evropi razvila v prvi polovici 19. stoletja.
Umetniki iz tega obdobja izražajo oseben pogled na svet, ko se posvetijo izpovedovanju čustev (zlasti ljubezni) in zapostavljajo razum. Cenijo svobodo, lepoto, ustvarjalnost in enkratnost, ki izvirajo iz ustvarjalčeve izjemnosti in njegovih bogatih domišljijskih predstav.
Na Slovenskem se je v tem obdobju najbolj razvila lirika, drugod pa tudi epika.
Med slovenskimi besednimi umetniki iz tega časa je najznamenitejši France Prešeren. Zaslužen je za to, da se je v tem obdobju slovenska poezija prvič v narodni zgodovini dvignila na evropsko raven.
Poleg Franceta Prešerna so v tem obdobju ustvarjali še Jernej Kopitar, Matija Čop, Andrej Smole, Janez Cigler, Anton Martin Slomšek in drugi.
FRANCE PREŠEREN
Življenjepisni podatki
France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, umrl pa je 8. februarja 1849 v Kranju. Pokopan je na starem kranjskem pokopališču, ki se danes imenuje Prešernov gaj.
Družina in študij
Odraščal je v razgledani družini, v kateri so bili tudi duhovniki. Eden izmed njih – stric, ki je služboval v Ribnici – je upal, da bo tudi nečak šel po njegovih stopinjah, zato ga je v študijskih letih podpiral. Ko se je France Prešeren odločil, da bo postal pravnik, je izgubil njegovo finančno podporo in razočaral starše.
Pesniško zorenje
Prešeren je svoje prve zrele pesmi napisal pri približno 25 letih. Dal jih je v oceno Jerneju Kopitarju, ki pa jih je skritiziral, zato je pesnik ohranil le tri izmed njih. V primerjavi z drugimi velikimi evropskimi pesniki (npr. Petrarko, ki je bil njegov vzornik) je napisal malo pesmi, večina pa je zbrana v pesniški zbirki Poezije (1847).
Najbolj znane Prešernove pesmi so:
- Povodni mož,
- Turjaška Rozamunda,
- Apel in čevljar,
- Krst pri Savici,
- Zdravljica,
- Sonetje nesreče,
- Sonetni venec,
- Gazele,
- Lenora,
- Dohtar.
Prešeren in ljubezen
Na Prešernovo življenje in poezijo sta močno vplivali Julija Primic, ki ji je posvetil večino svojih ljubezenskih pesmi, in Ana Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke.
Prešernovi prijatelji
Njegova dobra prijatelja sta bila:
- Andrej Smole, ki je tudi bil pesnik in je zbiral ljudske pesmi,
- Matija Čop, ki je obvladal literarno teorijo, poznal je evropske romantike (z njihovimi deli je seznanil Prešerna); govoril je 19 jezikov.
Prešernovi spori s Kopitarjem
Jernej Kopitar je leta 1809 izdal prvo slovensko znanstveno slovnico. Menil je, da se mora knjižni jezik zgledovati po živi ljudski govorici in da morajo pesniki pri svojem ustvarjanju posnemati ljudske pesmi. Prešeren je v nasprotju s Kopitarjevimi priporočili pisal zapletene pesniške oblike in menil, da se mora jezik kultivirati, tj. usposobiti za zahtevno izražanje, ne le za preprosto ljudstvo.
Pomen Prešerna za Slovence
Prešeren velja za enega največjih slovenskih pesnikov, saj je z vsebinsko in oblikovno bogatimi pesmimi našo poezijo dvignil na evropsko raven. Pisal je literarne vrste, kot so sonet, balada, romanca in epska pesnitev. Prešernov pomen za Slovence je dokazala in utrdila tudi izbira sedme kitice Zdravljice za slovensko himno.
1. Odgovori.
c) Primerjaj zapis praznikov Prešernov dan in valentinovo. Kaj opaziš?
Prešernov dan pišemo z veliko, valentinovo pa z malo začetnico.
b) Zakaj ravno takrat?
Takrat se spominjamo dneva smrti Franceta Prešerna.
2. Pogovorite se.
Katere asociacije v vas vzbuja lik povodnega moža?
Katera bajeslovna bitja poleg povodnega moža še poznate?
Kako imenujemo zgodbe, v katerih nastopajo bajeslovna bitja?
3. Preberi oz. poslušaj pesem Povodni mož. Osredotoči se predvsem na zgodbo in značaj glavne osebe.
France Prešeren: Povodni mož
Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene. –
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Urška bila.
Mnogtére device, mnogtére ženice
oko je na skrivnem solzé preliválo,
ker Urški srce se je ljubega vdalo;
al ljubih bilo je nji vedno premalo.
Kar slišala moških okrog je slovét,
skušála jih v mreže razpete je ujet.
Je znala obljúbit, je znala odreči,
in biti priljudna, in biti prevzetna,
mladenče unémat, bit staršim prijetna;
modrij in zvijač je bila vseh umetna;
možake je dolgo vodila za nos,
ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos.
Na Starem so trgu pod lipo zeleno
trobente in gosli in cimbale pele,
plesále lepote ’z Ljubljane so cele
v nedeljo popoldan z mladenči vesele;
bila je kraljica njih Urška brhka,
plesáti ni dolgo nje volja bila.
Jih dókaj jo prosi, al vsakmu odreče,
prešerna se brani in ples odlašuje,
si vedno izgovore nove zmišljuje,
že sonce zahaja, se mrak približuje;
že sedem odbila je ura in čez,
ko jela ravnat se je Urška na ples.
Al, ker se ozira, plesavca si zbira,
zagleda pri mizi rumeni junaka;
enacga pod soncam mu ni korenjaka,
želi si plesáti z njim deklica vsaka –
omrežit ga Uršika lepa želi,
zaljubljeno v njega obrača oči.
To videt, mladenič se Urški približa:
„Al hôtla bi z mano plesati?“ ji pravi,
„kjer Donava bistri pridruži se Savi,
od tvoje lepote zaslišal sem davi,
že, Uršika zala! pred tabo sem zdaj,
že, Uršika zala! pripravljen na raj!“
To reče in se ji globoko prikloni,
sladkó mu nasmeja se Uršika zala:
„Nobene stopinjice še nisem plesala,
de čákala tebe sem, res je, ni šala –
zatorej le hitro mi roko podaj,
lej, sonce zahaja, jenjuje že raj!“ –
Podal ji mladenič prelepi je rôko,
in urno ta dvá sta po pódu zletela,
ko de bi lahké peretnice imela,
bila bi brez trupla okrog se vrtela,
ne vidi se, kdaj de pod noga udar‘,
plesala sta, ko bi ju nosil vihar.
To videti, drugi so vsi ostrmeli,
od čudeža godcam roké so zastale;
ker niso trobente glasova več dale,
mladenča nogé so trdó zaceptale;
„Ne maram,“ zavpije, „za gosli, za bas,
strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!“
So brž pridrvili se črni oblaki,
zasliši na nebu se strašno gromenje,
zasliši vetrov se sovražno vršenje,
zasliši potokov derečih šumenje,
pričjóčim pokoncu so vstali lasje –
oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje!
„Ne boj se, ti Urška! le hitro mi stópi,
ne boj se,“ ji reče, „ne boj se gromenja,
ne boj se potokov ti mojih šumenja,
ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja;
le urno, le urno obrni peté,
le urno, le urno, ker pozno je že!“
„Ah, majhno postojva, preljubi plesavec!
de jaz se oddahnem, de noga počije.“
„Ni blizu, ni blizu do bele Turčíje,
kjer v Donavo Sava se bistra izlije;
valovi šumeči te, Urška! želé,
le úrno, le úrno obrni peté!“ –
To reče, hitreje sta se zasukála,
in dalje in dalje od pôda spustila,
na bregu Ljubljance se trikrat zavila,
plesáje v valove šumeče planila.
Vrtinec so vidli čolnarji dereč;
al Uršike videl nobeden ni več.
Slovarček
Zvezda Danica – Venera (Čeprav Venera ni zvezda, ampak je planet, se ji reče tudi zvezda Danica ali zvezda Večernica. Tako jo imenujejo, ker svojo največjo svetlost doseže malo pred sončnim zahodom ali malo po sončnemu zahodu in je takrat najsvetlejša točka na nebu.)
cimbale – glasbilo s strunami
jela – začela
davi – danes zjutraj
Prešeren je zgodbo o povodnem možu in Urški povzel po Valvazorju (tam nastopata Urška Šefer in povodni mož), v mislih pa je imel tudi prevzetno gostilničarjevo hčer Zaliko Dolenc. Oboje skupaj je združil v Uršiko zalo.
4. Dogodke razvrsti po časovnem zaporedju.
5. Pogovorite se.
Kakšna se vam zdi Urška?
Katera lepota se vam zdi pomembnejša – telesna ali notranja? Pojasnite.
Ali bi Urška lahko bila vaša prijateljica?
7. Ponovno preberi oz. poslušaj pesem in v zvezek izpiši verze, ki govorijo o kraju in času dogajanja.
b) Še enkrat preberi verza.
„Al hôtla bi z mano plesati?“ ji pravi,
„kjer Donava bistri pridruži se Savi,“
Kateri podatek je v prebranih verzih napačen?
Prešeren piše, kjer Donava bistri pridruži se Savi. V resnici se Sava zliva v Donavo in ne obratno.
Balada je mračna lirsko-epska pesem, za katero je značilno, da:
- ima napeto dogajanje ter mračno vzdušje,
- v njej nastopa malo oseb,
- v dogajanje posežejo nadnaravne sile,
- se konča tragično.
Primer balade: France Prešeren: Povodni mož.
10. Še enkrat pozorno poslušaj prve tri kitice. Pri tem spremljaj predvsem ritem. Prikaži ga s ploskanjem.
Pesniki pogosto sledijo metrični shemi verza. To pomeni, da upoštevajo določeno zaporedje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu ter ga ohranjajo skozi celotno kitico ali pesem. France Prešeren je imel izreden smisel za melodičnost jezika, kar je razvidno tudi iz Povodnega moža.
Oglej si verz:
Od- nék-dej le-pé so Lju-bljan-ke slo-ve-le
U — U U — U U — U U — U
Oznaka U pomeni nepoudarjen zlog, oznaka — pa poudarjenega. V tej pesmi Prešeren vseskozi skrbi za zaporedje nepoudarjeni – poudarjeni – nepoudarjeni zlog. Taka metrična shema (U—U) se imenuje amfibrah. Pravimo ji tudi plesna stopica, saj posnema plesni ritem.
11. V zvezek napiši metrično shemo verza – poudarjene zloge podčrtaj, nepoudarjene pa označi z U.
al‘ lepši od Urške bilo ni nobene
U — U U — U U — U U — U
Kateri naravni pojav skuša ponazoriti?
Nevihto in piš vetrov pred njo.
Primera ali komparacija je slogovno sredstvo, s katerim na osnovi podobnosti primerjamo dve stvari, bitji, pojava ipd. Prepoznamo jo po veznikih kot in kakor, v starejših besedilih pa tudi po vezniku ko.
Primer: prava pesem je kakor mama
13. Reši.
Svetlost zvezde danice in Urškine lepote sta izjemni.
urno ta dvá sta po pódu zletela, ko de bi lahké peretnice imela – Urška in povodni mož sta na začetku plesala zelo lahkotno
plesala sta, ko bi ju nosil vihar – divje sta plesala
Stopnjevanje je slogovno sredstvo, za katero je značilno postopno večanje ali zmanjševanje količine ali intenzivnosti nečesa, npr. moči, čustev.
Primera:
- V šoli je bil priden, vzoren, najboljši učenec.
- Njegove besede so bile tihe, skoraj neslišne. Na koncu so popolnoma utihnile.
Aliteracija ali soglasniški stik je slogovno sredstvo, pri katerem se ponavlja isti soglasnik ali ista skupina soglasnikov na začetku dveh ali več zaporednih besed v istem verzu. Najlažje jo opazimo, ko se več besed začenja z isto črko.
Primera:
- Na tleh leže slovenstva stebri stari. (F. Prešeren)
- Zmeraj znova vse zamuja. (M. Košuta)
15. Reši.
b) Napiši čim daljšo aliteracijo, nato pa s sošolci in sošolkami preverite, kdo je napisal najdaljšo.
17. Prešeren je pogosto uporabljal besedne igre.
b) Tvori poved, v kateri boš uporabila/-a pridevnik prešeren in lastno ime Prešeren.
Npr. Pesnikova sestra Lenka Prešeren je o svojem bratu povedala, da prešeren nasmeh zanj ni bil prav značilen.
18. Iz predzadnje kitice izpiši besedno zvezo, s katero Urška nagovarja povodnega moža. Kaj opaziš?
„Ah, majhno postojva, preljubi plesavec!
de jaz se oddahnem, de noga počije.“
„Ni blizu, ni blizu do bele Turčíje,
kjer v Donavo Sava se bistra izlije;
valovi šumeči te, Urška! želé,
le úrno, le úrno obrni peté!“ –
Opazimo, da Prešeren besedo plesavec piše z v-jem.
Urškin premi govor iz predzadnje kitice pretvori v odvisni govor.
Urška je povodnega moža prosila, naj se nekoliko ustavi, da se bo ona oddahnila in noga odpočila.
19. V zvezek napiši nadaljevanje sodobne zgodbe o Urški, ki iz podvodnega kraljestva telefonira domov.
Ob petih zjutraj pri Zalarjevih zazvoni telefon. Urškina mama, ki po hčerkinem izginotju z nestrpnostjo in s strahom čaka novico in tudi to noč ni zatisnila očesa, se obotavljajoče približa telefonu. Pristopi mož in jo opogumi, da se oglasi in vključi zvočnik. Srce jima močno bije in na drugi strani pričakujeta glas policista. A namesto tega slišita – Urško!“
„Urška!“ krikne mama. „Ti ne veš, koliko strahu si nam povzročila. Najraje bi …“
„Mama, oprosti,“ jo prekine Urška, „a zdaj ni časa za to. Oglašam se ti prav na hitro, dokler moj mož še spi.“