Anton Tomaž Linhart: Županova Micka

Razsvetljenstvo je filozofska in umetnostna smer, ki temelji na prepričanju, da je mogoče z razumom narediti in odkriti vse. Sklicuje se na ideale francoske revolucije (1789) ter zahteva enakost ljudi in svobodo mišljenja. Pri nas začetek tega obdobja zaznamujemo z izidom slovnice Marka Pohlina z naslovom Kraynska grammatika (1768). V znamenitem uvodu avtor poziva rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika.

Za slovensko razsvetljenstvo sta še posebej pomembna skrb za slovenski jezik in spodbujanje narodne zavesti. Glavna pridobitev slovenske književnosti v tem času je razvoj posvetne književnosti, torej tiste, ki ni bila za cerkveno rabo.

V tem obdobju smo dobili:

– prvo slovensko komedijo (Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, 1789),
– prvo pomembnejšo slovensko posvetno pesniško zbirko (Valentin Vodnik: Pesme za pokušino, 1806),
– prvi slovenski časopis (Lublanske novice, 1797–1800),
– prvi zbornik slovenskega pesništva (Pisanice, 1779–1781).

Na razvoj razsvetljenstva na Slovenskem je močno vplival tudi baron Žiga Zois. Ustanovil je Zoisov krog, v katerem so se zbirali pesniki, pisatelji in drugi razumniki, ki so uživali baronovo mentorsko in finančno podporo. Konec razsvetljenstva na Slovenskem zaznamujemo z letnico 1819, ko je umrl Valentin Vodnik.

ANTON TOMAŽ LINHART (rojen 1756 v Radovljici, umrl 1795 v Ljubljani) je sprva pisal v nemščini, pod vplivom slovenskih razsvetljencev, zlasti Žige Zoisa, pa je začel ustvarjati v slovenščini.

Je prvi slovenski dramatik, saj je napisal prvi komediji v slovenskem jeziku, in sicer komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Čeprav je Županova Micka nastala po nemški, Ta veseli dan ali Matiček se ženi pa po francoski predlogi, ju štejemo za izvirni deli, saj ju je Linhart postavil v naš prostor in likom dal lastnosti naših ljudi. Z njima je utemeljil slovensko dramatiko in slovenski gledališki jezik. Županova Micka je tudi prvo uprizorjeno dramsko besedilo v slovenščini s posvetno vsebino. Linhart je zaslužen tudi za razvoj slovenskega zgodovinopisja, šolstva in knjižničarstva.

Poslušaj odlomek iz Linhartove Županove Micke, prvi akt, prvi nastop.

Poslušaj odlomek iz Linhartove Županove Micke, prvi akt, tretji nastop.

Poslušaj odlomek iz Linhartove Županove Micke, drugi akt, šesti nastop.

Poslušaj odlomek iz Linhartove Županove Micke, drugi akt, sedmi nastop.

Veseloigra ali komedija je dramsko besedilo z veselo vsebino in s komičnimi zapleti.

Prikazuje dogodke iz vsakdanjega življenja ter napake in pomanjkljivosti ljudi.
Tako avtor veseloigre izraža kritiko družbe, obenem pa vzgaja in zabava.

Glavna značilnost komedije je, da zbuja smeh:
– s komičnimi osebami in z njihovimi značaji (karakterna komika),
– s komičnimi dogodki, zapleti in njihovimi razpleti (situacijska komika) in
– s komičnim izražanjem – z dovtipi, besednimi igrami ... (besedna komika).

Primer komedije: Anton Tomaž Linhart: Županova Micka.

 

 

 

Meniš, da je želel Linhart v Županovi Micki prikazati le običajne človeške pomanjkljivosti ali tudi izraziti kritiko družbe? Utemelji.

Posebnost dramskih besedil so odrska navodila, ki jih imenujemo tudi didaskalije.

To so avtorjeve opombe, ki gledališčnikom pomagajo pri postavitvi dela na oder, bralcem dramskih besedil pa krojijo predstave o tem, kaj osebe na odru počnejo, kako so oblečene, kakšen je kraj dogajanja itd.

Didaskalije so v dramskem besedilu pogosto pisane v oklepaju in ležeče.

Predstavljajte si, da ste se v razredu odločili, da boste uprizorili Županovo Micko.

  • Kdo od vas bi želel nastopiti v glavnih vlogah?
  • Kako bi lahko sodelovali tisti, ki ne bi želeli nastopiti pred gledalci?

Anton Tomaž Linhart: Županova Micka

Razsvetljenstvo je filozofska in umetnostna smer, ki temelji na prepričanju, da je mogoče z razumom narediti in odkriti vse. Sklicuje se na ideale francoske revolucije (1789) ter zahteva enakost ljudi in svobodo mišljenja. Pri nas začetek tega obdobja zaznamujemo z izidom slovnice Marka Pohlina z naslovom Kraynska grammatika (1768). V znamenitem uvodu avtor poziva rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika.

Za slovensko razsvetljenstvo sta še posebej pomembna skrb za slovenski jezik in spodbujanje narodne zavesti. Glavna pridobitev slovenske književnosti v tem času je razvoj posvetne književnosti, torej tiste, ki ni bila za cerkveno rabo.

V tem obdobju smo dobili:

– prvo slovensko komedijo (Anton Tomaž Linhart: Županova Micka, 1789),
– prvo pomembnejšo slovensko posvetno pesniško zbirko (Valentin Vodnik: Pesme za pokušino, 1806),
– prvi slovenski časopis (Lublanske novice, 1797–1800),
– prvi zbornik slovenskega pesništva (Pisanice, 1779–1781).

Na razvoj razsvetljenstva na Slovenskem je močno vplival tudi baron Žiga Zois. Ustanovil je Zoisov krog, v katerem so se zbirali pesniki, pisatelji in drugi razumniki, ki so uživali baronovo mentorsko in finančno podporo. Konec razsvetljenstva na Slovenskem zaznamujemo z letnico 1819, ko je umrl Valentin Vodnik.

ANTON TOMAŽ LINHART (rojen 1756 v Radovljici, umrl 1795 v Ljubljani) je sprva pisal v nemščini, pod vplivom slovenskih razsvetljencev, zlasti Žige Zoisa, pa je začel ustvarjati v slovenščini.

Je prvi slovenski dramatik, saj je napisal prvi komediji v slovenskem jeziku, in sicer komediji Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Čeprav je Županova Micka nastala po nemški, Ta veseli dan ali Matiček se ženi pa po francoski predlogi, ju štejemo za izvirni deli, saj ju je Linhart postavil v naš prostor in likom dal lastnosti naših ljudi. Z njima je utemeljil slovensko dramatiko in slovenski gledališki jezik. Županova Micka je tudi prvo uprizorjeno dramsko besedilo v slovenščini s posvetno vsebino. Linhart je zaslužen tudi za razvoj slovenskega zgodovinopisja, šolstva in knjižničarstva.

3. Poslušajte oz. po vlogah preberite odlomke iz Županove Micke.

Micka Anžeta kar naenkrat ne mara več, ker se je zaljubila v gosposkega Tulpenheima, ki se ji predstavlja kot Schönheim in ji obljublja zakon. Njegove besede pa niso iskrene, saj se namerava poročiti z bogato vdovo Šternfeldovko, z Micko pa se želi le malo poigrati. V tretjem nastopu se Micka in Šternfeldovka prvič srečata.

Šternfeldovka je Micki odprla oči, ko ji je povedala resnico o goljufivem Schönheimu, Mickin oče, ki si Anžeta želi za zeta, pa se je z njim pogovarjal o tem, da so Micki všeč mestne navade in naj to upošteva, ko ji dvori, čeprav se mu to zdi smešno in mu gredo sladke besede težko z jezika. Ampak ti očetovi nasveti kmalu niso bili več potrebni, saj je Micka, ko je izvedela resnico o Schönheimu, ki je pravzaprav Tulpenheim, v trenutku spremenila mnenje o Anžetu in si spet želela poroke z njim. Njen oče je bil te spremembe v hčerinem mišljenju zelo vesel in vsi skupaj, Micka, Jaka, Anže in Šternfeldovka, so skovali načrt, kako bodo Tulpenheima osramotili in se mu s tem maščevali. Micka se je s Tulpenheimom dogovorila, da bo pod noč prišel k njej, da bodo napisali ženitno pogodbo. Res je prišel, s sabo pripeljal prijatelja Monkofa in pisarja Glažka, vendar je doživel neprijetno presenečenje.

6. Pogovorite se.

7. Uprizorite.

9. Odgovori.

Veseloigra ali komedija je dramsko besedilo z veselo vsebino in s komičnimi zapleti.

Prikazuje dogodke iz vsakdanjega življenja ter napake in pomanjkljivosti ljudi. Tako avtor veseloigre izraža kritiko družbe, obenem pa vzgaja in zabava.

Glavna značilnost komedije je, da zbuja smeh:
– s komičnimi osebami in z njihovimi značaji (karakterna komika),
– s komičnimi dogodki, zapleti in njihovimi razpleti (situacijska komika) in
– s komičnim izražanjem – z dovtipi, besednimi igrami ... (besedna komika).

Primer komedije: Anton Tomaž Linhart: Županova Micka.

12. Reši.

Posebnost dramskih besedil so odrska navodila, ki jih imenujemo tudi didaskalije.

To so avtorjeve opombe, ki gledališčnikom pomagajo pri postavitvi dela na oder, bralcem dramskih besedil pa krojijo predstave o tem, kaj osebe na odru počnejo, kako so oblečene, kakšen je kraj dogajanja itd.

Didaskalije so v dramskem besedilu pogosto pisane v oklepaju in ležeče.

13. Preberi besedilo in reši naloge.

14. Ker je Linhart živel in ustvarjal v 18. stoletju, je v njegovem besedilu veliko slogovno zaznamovanih besed.

15. Preberi pogovor med Micko in Šternfeldovko.

ŠTERNFELDOVKA: Če mi poveš, kako se imenuje.
MICKA: Schönheim.
ŠTERNFELDOVKA (zase): Schönheim! Tak je svoje ime zatajil! (K Micki.) To je lepo ime. Al je zares tako lep, kakor ime kaže?

16. Pogovorite se.

17. Napiši dramsko besedilo, v katerem Micka svoji najboljši prijateljici zaupa, da je Tulpenheim goljuf.
V besedilo vključi:

  • Mickino priznanje svoje velike ljubezni do Tulpenheima,
  • prijateljičin pogled na njuno ljubezen,
  • prijateljičin nasvet,
  • Mickin odziv.

Upoštevaj zgradbo dramskega besedila in ne pozabi na odrske opombe.