Bojni plini

• Kemično orožje za masovno uničevanje, poznano že iz antike. Masovna proizvodnja in uporaba na bojiščih se je začela s prvo svetovno vojno. 

• Leta 1915 so Nemci prvič na vzhodni fronti uporabili bojni plin ksilil bromid, na zahodni fronti plin klor, leta 1917 pa še bojni plin iperit.

• Plini so poškodovali oči (oslepitev), dihalne in prebavne organe (zadušitev), živčni sistem. Njihova uporaba je med vojaki povzročala paniko. Za zaščito vojakov so uvedli zaščitne maske.

»Bližal se nam je sivo-zelen oblak, ki je počasi porumenel in uničil vse, česar se je dotaknil, tudi rastlinje. Nihče ni pričakoval takšne nevarnosti. Francoski vojaki so se opotekali proti nam. Oslepljeni so kašljali, hropeli, njihovi obrazi so bili otekli in modrikasti, v smrtnem strahu niso mogli govoriti. V jarkih, polnih plina, od koder so ušli, pa je, to smo ugotovili kasneje, ostalo na stotine njihovih umirajočih in mrtvih tovarišev.«

(Opis prve nemške uporabe bojnega plina na zahodni fronti 22. aprila 1915 pri Ypresu; objavljeno v: Piekalkiewicz, J., 1996. Prva svetovna vojna. Ljubljana, DZS, str. 194)

ZANIMIVO
Na uporabo bojnih plinov je močno vplivala smer vetra, saj je njena sprememba lahko oblak plina ponesla nad lastne vojake.