Prva svetovna vojna (1914-1918)

KLJUČNE BESEDE:
• tekmovanje za kolonije
• oboroževalna tekma
• zveza antantnih sil
• zveza centralnih sil
• londonski memomanadum (sporazum)
• vstop ZDA v vojno
• pomorska blokada
• soška fronta
• nova orožja
• pozicijsko bojevanje
• strelski jarki
• totalna vojna
• boljševiki
• oktobrska revolucija
• majniška in krfska deklaracija
• upor slovenskih vojakov

Na začetku 20. stoletja je v Evropi obstajalo pet velikih sil:
• Velika Britanija,
• Francija,
• Nemčija,
• Rusija in
• Avstro-Ogrska.

Politični in gospodarski interesi so povzročili tekmovanje in napetosti med njimi, ki jih je še spodbujala propaganda na obeh straneh.

ZANIMIVO
Pred izbruhom prve svetovne vojne sta bili Etiopija in Liberija edini afriški državi, ki sta ohranili neodvisnost.

ZANIMIVO
V letih 1900−1914 so evropske velike sile podvojile svoje stroške za vojsko ter izvajale vojaške vaje za primer vojne. V tekmi za obvladovanje morij sta Nemčija in Velika Britanija tekmovali v gradnji ladij.

ZANIMIVO
Osmansko cesarstvo je bilo na začetku 20. stoletja že močno oslabljeno. Evropske sile so zanj zaradi strateške lege in nahajališč nafte kazale velik interes in tekmovale za vpliv na njegovem ozemlju. Problem njegovega propadanja so poimenovale vzhodno vprašanje.

Napetosti in spori so države v Evropi razdelili v dva tabora:

• Nemško cesarstvo se je z Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo povezalo v zvezo centralnih sil.
• Velika Britanija se je s Francijo in Rusijo povezala v zvezo antantnih sil (antanta).

V napetem ozračju med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki ga je povzročila avstro-ogrska priključitev Bosne in Hercegovine (leta 1908), je 28. junija 1914 avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal Sarajevo. Mladi Gavrilo Princip, po narodnosti Srb iz Hercegovine, je streljal nanj in ga smrtno ranil.

Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor med državama se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji 28. julija 1914.

Nemčija je zatem napovedala vojno Rusiji, ki je diplomatsko podpirala Srbijo in pripravila svoje sile, in nato še Franciji. Velika Britanija je napovedala vojno Nemčiji.
Prva svetovna vojna se je začela.

Ob začetku vojne se je večina evropskih držav pridružila enemu izmed obeh taborov.

Italija, ki je bila članica centralnih sil, je ob začetku vojne razglasila nevtralnost. V pogajanjih z obema zvezama je želela pridobiti čim več ozemlja. Ker so ji antantne sile obljubile več ozemlja, se je povezala z njimi.

V Londonu je 26. aprila 1915 z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo v tajnosti podpisala londonski memorandum (sporazum).

• Z memorandumom je antanta Italiji obljubila veliko ozemlja, s čimer bi Italija dosegla združitev Italijanov v eni državi.

• Italija se je zavezala, da bo izstopila iz zveze centralnih sil in Avstro-Ogrski napovedala vojno, kar je storila maja 1915 in s tem odprla novo – italijansko-avstro-ogrsko fronto.

ZANIMIVO
Da bi Italijo pridobili na stran centralnih sil je pod pritiskom Nemčije avstro-ogrska vlada v pogajanjih Italiji obljubila nekaj območij (del Južne Tirolske in ozemlje do Soče), a je zavrnila njene zahteve po še več ozemlja.

ZDA so bile nevtralna država, a so članicam antante prodajale orožje in jim dajale posojila. Ker so nemške podmornice potopile veliko ladij nevtralnih držav, med njimi tudi ameriških, in so Nemci ponudili zavezništvo Mehiki, če bi ta vstopila v vojno z ZDA, so aprila 1917 ZDA napovedale vojno Nemčiji.

Vstop ZDA v vojno je bil pomemben za nadaljnji potek vojne. Ameriške enote so okrepile izčrpane antantne sile, ameriška industrija pa je pomagala pri oskrbovanju z orožjem in strelivom.

Oblikovale so se fronte prve svetovne vojne:

• zahodna (Nemčija, Francija in Velika Britanija)
• vzhodna (Nemčija, Avstro-Ogrska in Rusija)
• balkanska (leta 1916 preimenovana v solunsko fronto; Avstro-Ogrska, Bolgarija, Srbija, Romunija in Grčija)
• italijansko-avstro-ogrska fronta (od maja 1915; Italija in Avstro-Ogrska)

ZANIMIVO
Vojaki in njihovi generali so bili na začetku vojne prepričani, da vojna ne bo trajala dolgo. Veljalo je reklo, da bodo vojaki doma do božiča.

Vojna je potekala tudi v kolonijah v Afriki in na Bližnjem vzhodu ter postala svetovna vojna.
Boji so potekali tudi na morju, kjer se je britansko ladjevje spopadalo z nemškim. Antantne sile so izvajale pomorsko blokado ladjevja centralnih sil v Severnem in Jadranskem morju in mu onemogočale izhod na odprto morje.

Del italijansko-avstro-ogrske fronte, ki se je odprla leta 1915, je potekal po slovenskem ozemlju − tako imenovana soška fronta. Italijani so ob Soči zbrali glavnino svoje vojske in od tod načrtovali prodor proti Ljubljanski kotlini, Zagrebu in nazadnje še proti Dunaju.

Avstro-ogrska vojska se je umaknila na gorske predele od Karnijskih Alp do levega brega Soče in Kraške planote. Težišče bojevanja je bilo na Krasu in pobočjih visokih hribov.
Na soški fronti so se slovenski vojaki vojskovali na obeh straneh, večina pa jih je ta boj doživljala kot obrambo lastne domovine.

Zaradi hribovitega terena je bilo bojevanje na soški fronti težko. Močno topniško in letalsko obstreljevanje je povzročilo veliko žrtev. Odvilo se je več bitk.

Najznamenitejša in najuspešnejša je bila dvanajsta soška bitka, imenovana »čudež pri Kobaridu«, ki se je začela 24. oktobra 1917. Avstrijske enote so italijanske vojake potisnile vse do reke Piave, kjer se je 9. novembra fronta ustavila. Bitka, ki velja za največjo gorsko bitko in največji vojaški spopad na slovenskih tleh, je fronto umaknila s slovenskega ozemlja.

V vojni je bilo uporabljeno močno in učinkovito orožje, ki je lahko naenkrat ubilo množice vojakov. Nova prevozna sredstva so se izkazala za zelo uporabna pri transportu orožja in vojakov.

Napadi so se začenjali z množičnim topovskim obstreljevanjem nasprotnikovih položajev, sledil je množičen napad pehote. Konjenica je v bojevanju izgubila pomen.
Da bi zaščitile svoje ladje pred nemškimi podmornicami, so antantne sile na morju uvedle potovanja ladij v konvojih z rušilci, iz zraka pa so jim pomagala letala.

ZANIMIVO
Nemške podmornice (označevali so jih s črko U in številko) so potopile na tisoče antantnih ladij, ki so prevažale hrano, orožje ali vojake.

Nemški načrt ob začetku vojne je predvideval hiter napad proti Franciji, nato še proti vzhodu. A nemška vojska se je kmalu po preboju na vseh bojiščih ustavila.

Vojna se je spremenila v pozicijsko bojevanje, pri katerem sta se vzdolž fronte obe strani vkopali v strelske jarke.

Prebivalci ob frontah so izgubili svoje domove, ker jih je zasedla sovražnikova vojska ali pa so jih izselile oblasti, da bi jih zavarovale pred napadi. Izvedena so bila tudi bombardiranja naselij.

Prva svetovna vojna je bila totalna vojna, v kateri so vpletene države vse svoje vire namenile bojevanju.

ZANIMIVO
27. avgusta 1914 je nemški cepelin prvič v zgodovini v nočni temi bombardiral veliko mesto, nizozemski Antwerpen.

Med vojno, leta 1917, je Evropo presenetila revolucija v Rusiji (Ruskem imperiju).

Februarja 1917 je po vsesplošni stavki zaradi nezadovoljstva s carjem in slabim položajem v državi car odstopil. Vzpostavljena je bila republika, ki jo je vodila začasna vlada. Zaradi nadaljevanja vojne se razmere niso izboljšale.

Radikalne delavske stranke so začele po državi ustanavljati krajevne odbore oblasti delavskih, kmečkih in vojaških odposlancev – sovjete. Oblast nad sovjeti so pridobili boljševiki pod vodstvom Lenina, ki so med prebivalci pridobili podporo z zahtevami, oblikovanimi v preprost slogan »Mir, kruh in zemlja«.

Boljševiki so proti začasni vladi organizirali vstajo, ki je prerasla v oktobrsko (boljševistično) revolucijo. V noči s 7. na 8. november (s 24. na 25. oktober 1917 po starem ruskem koledarju) so boljševiki zavzeli sedež vlade v Petrogradu. Carja in njegovo družino so zajeli.

Po zanje neuspešnih volitvah so januarja 1918 boljševiki oblast prevzeli z državnim udarom in uvedli revolucionarne ukrepe, s katerimi je Rusija postala prva socialistična država.

ZANIMIVO
Boljševiki so carjevo družino, ki je izgubila svobodo po februarski revoluciji, brez sodbe sodišča julija 1918 ustrelili in njihova trupla pokopali.

Oktobrska revolucija je močno odmevala v Evropi, saj je bil položaj zaradi pomanjkanja in naveličanosti nad vojno povsod težak. Njen odmev je bil močnejši v srednji in vzhodni Evropi, ki ju je v letih 1918−1919 preplavil val množičnih stavk in protivojnih demonstracij.

• V Nemčiji so se uprli mornarji in množično stavkali delavci. Spomladi 1919 je bila pod vodstvom komunistov za mesec dni ustanovljena Bavarska sovjetska republika.  

• Na Madžarskem in Slovaškem je leta 1919 za kratek čas obstajala sovjetska republika. S posredovanjem vojske je bilo revolucionarno gibanje povsod zatrto.

V času prve svetovne vojne je avstro-ogrska oblast preganjala Slovence, ki so nasprotovali vojni ali kazali preveliko naklonjenost Srbiji; v nekaterih primerih pa samo zato, ker so bili Slovenci. Med vojno so se narodnostne zahteve Slovencev po uveljavitvi enakopravnosti okrepile, saj avstro-ogrska oblast nikoli ni uzakonila narodno enakopravnost Slovencev.

Da bi dosegli preureditev avstro-ogrske monarhije, so se Slovenci povezali z drugimi južnoslovanskimi narodi. Leta 1917 sta nastali dve pomembni deklaraciji (izjavi), ki sta različno videli prihodnost Slovencev: majniška in krfska deklaracija.

Slovenci so majniško deklaracijo množično podprli z deklaracijskim gibanjem, ki ga je po slovenskih deželah s pomočjo liberalnega in katoliškega tabora sprožil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, z njim so se zbirali podpisi v njeno podporo. Deklaracijsko gibanje je doseglo višek v prvi polovici 1918.

Maja 1918 je izbruhnilo več protivojnih uporov slovenskih vojakov (v Judenburgu in Murauu na Zgornjem Štajerskem ter Radgoni). Na vojake so vplivali nacionalna propaganda za Jugoslavijo, domotožje in naveličanost vojne. Upori so bili zatrti, njihovi voditelji pa obsojeni in usmrčeni.

Nemčija je po podpisu mirovne pogodbe z Rusijo spomladi 1918 svoje izčrpane vojaške sile razporedila na zahodni fronti. Že dlje časa se je srečevala s pomanjkanjem hrane in surovin, kar je slabilo njeno vojaško moč. Poleg tega so jo pretresali družbeni nemiri in v letu 1918 tudi protivojne demonstracije. Vse slabši je bil tudi položaj drugih članic centralnih sil.

Antantne sile so julija 1918 na zahodni fronti prešle v ofenzivo, ki je Nemci niso mogli ustaviti. Sledili so porazi centralnih sil še na drugih frontah. Najprej sta poraz priznala Bolgarija in Osmansko cesarstvo. Oktobra je razpadla Avstro-Ogrska. 4. novembra so premirje podpisali predstavniki avstrijske vlade, 11. novembra pa še predstavniki nemške vlade. Vojna se je končala.

Totalnost vojskovanja in odločnost obeh strani, da bojujeta vojno za vsakršno ceno, je povzročila milijone mrtvih, pogrešanih in ranjenih. Številni vojaki so se domov vrnili kot invalidi, mnogi nezmožni opravljanja dela.

Mnoge kmetijske površine so bile uničene, prav tako zgradbe. Po vojni se je čutilo pomanjkanje vseh vrst blaga. Zaradi množice padlih vojakov je primanjkovalo moške delovne sile in trpela je proizvodnja.

Konec vojne je povzročil politične spremembe v Evropi. Srednjo in vzhodno Evropo so zajele zahteve po demokratičnih ustavah po vzoru liberalnih zahodnoevropskih držav in ZDA.

• Vladarji Rusije, Nemčije in Avstro-Ogrske ter turški sultan so bili odstavljeni, v nekaterih državah je bila uvedena republika.

• Ruski imperij, Avstro-Ogrska in Osmansko cesarstvo so razpadli, na njihovem ozemlju so nastale nove države; največji del Slovencev je postal del nove države – Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.