Z industrijsko revolucijo in družbenimi spremembami, ki so sledile, so ženske dobile možnost za zaposlitev in izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so sčasoma začele zahtevati enake pravice, kot so jih imeli moški. Izobražene meščanske ženske so organizirale gibanje za ženske pravice.
Gibanje za enakopravnost žensk se je začelo v ZDA sredi 19. stoletja, kmalu zatem pa tudi v Evropi.
• Ženske so organizirale protestne shode in celo gladovne stavke, da bi uveljavile svoje pravice.
• Ženske so se najprej borile za pravico do lastnine in pravico do ločitve.
• Vedno glasneje so zahtevale tudi volilno pravico.
Borke za volilno pravico imenujemo sufražetke.
Leta 1888 so se predstavnice sufražetk iz ZDA, Kanade in Evrope prvič zbrale na mednarodnem zasedanju. Sufražetke so s svojimi akcijami na začetku 20. stoletja pritegnile pozornost javnosti. Kljub temu njihovi dosežki niso bili veliki.
ZANIMIVO
Beseda sufražetke izhaja iz angleške besede suffrage, kar pomeni voliti, in iz latinske besede suffragium, kar pomeni volilni glas.
Ženske so volilno pravico najprej dobile v nekaterih ameriških zveznih državah (1869 v Wyomingu), na Novi Zelandiji (1893) in v Avstraliji (1902). V Evropi so volilno pravico prve dobile Finke (1906).
ZANIMIVO
Na Slovenskem so imele ženske posestnice volilno pravico, vendar praviloma le za občinske volitve. Za vse ženske pa je bila volilna pravica uvedena šele po drugi svetovni vojni.