V evropskih državah se je v drugi polovici 19. stoletja odvijal boj med silami ohranjanja tradicionalnega reda in silami napredka oziroma liberalizmom.
• Uveljavljanje liberalizma je potekalo počasi, saj mnogi cesarji in kralji niso bili pripravljeni deliti svoje oblasti.
• Z industrializacijo se je meščanstvo krepilo, prav tako njihove zahteve po liberalnih svoboščinah.
Cesarji in kralji so postopoma začeli sprejemati liberalne reforme. Udejanjile so se v sprejetju ustav, ki so postale najpomembnejši pravni akt v državi.
»Zgodovina je polna revolucij, ki so imele podobne vzroke, kot smo jim trenutno priča v Angliji. Delež prebivalstva, ki velja za nepomembnega, narašča in zahteva svoj prostor v sistemu. Če se jim ugodi, se bo vse izteklo dobro. Če jih zavrnemo, bo prišlo do boja med mlado energijo enega razreda in srednjeveškimi privilegiji drugega razreda. Tak je boj, v katerega se spušča srednji razred proti plemstvu, ki ima moč in je ni pripravljeno odstopiti industrijskim mestom.«
ZANIMIVO
V avstrijskem delu Avstro-Ogrske je bila splošna volilna pravica uvedena leta 1907, v ogrskem pa šele po prvi svetovni vojni.