Druga industrijska revolucija
Uvodno vprašanje
Katere vire energije uporabljamo danes? Kateri so bili pomembni v preteklosti?
KLJUČNE BESEDE:
• znanstveno-tehnična revolucija
• elektrika
• proizvodnja s tekočim trakom
• industrializacija
• rast bank
• nove gospodarske sile
• novo ravnotežje moči
Znanstveno-tehnična revolucija (druga industrijska revolucija)
Prva industrijska revolucija in njeni izumi so bili predstavljeni v prejšnjih poglavjih. V drugi polovici 19. stoletja je sledila druga industrijska revolucija z novimi izumi in tehničnimi izboljšavami, zanjo se je uveljavilo poimenovanje znanstveno-tehnična revolucija.
ZANIMIVO
Ameriškega izumitelja Mihajla Pupina, po poreklu iz kmečke družine v Avstro-Ogrski, štejemo za 'očeta moderne telefonije'. Zaslužen je za številna znanstvena odkritja na področju radijskih valovanj, radijske tehnologije ter žičnih in mobilnih komunikacij.
ZANIMIVO
Baron Anton Codelli velja, poleg Janeza Puha, za pionirja avtomobilizma na Slovenskem. Leta 1989 je v Ljubljano pripeljal prvi avtomobil na Slovenskem. Izumil je tudi vrsto izboljšav za udobnejšo vožnjo z avtomobili.
»Codelli je bil zelo pomemben /.../ na področju radio tehnike. Z dr. Albinom Belarjem sta leta 1907 v Ljubljani usposobila radijsko sprejemno oddajno postajo. Z njo si je Belar izmenjeval seizmografske in meteorološke podatke z bližnjimi postajami v regiji, in tako se je Ljubljana vključila v širšo evropsko radijsko mrežo. Med letoma 1907−10 pa je za povezavo avstrijskih bojnih ladij med seboj in s poveljstvi na obali Jadranskega morja vodil gradnjo brezžičnega telegrafskega sis- tema. /.../ v letih 1911−14 [je] Codelli gradil v Togu močno radio-telegrafsko oddajno in sprejemno postajo.«
Preberi vir in razmisli
• V viru poišči komunikacijske naprave, ki jih je izumil slovenski inženir Anton Codelli, in ovrednoti njihovo uporabnost.
Industrializacija po Evropi in svetu
Industrijska revolucija je bila med letoma 1760 in 1830 najprej omejena le na Veliko Britanijo. Po letu 1830 se je razširila v zahodno (Francija, Belgija, zahodne nemške dežele) in srednjo Evropo (Češka, avstrijske dežele). ZDA so velik preboj v industrijskem razvoju doživele po državljanski vojni.
Širjenje industrijske revolucije po Evropi in svetu imenujemo industrializacija.
Oglej si zemljevid in pojasni
• Kaj zemljevid pove o razvitosti posameznih evropskih regij?
Pomembno vlogo pri industrializaciji je imel kapital.
• Države, ki so privabile več kapitala, so imele uspešnejši gospodarski razvoj.
• Potreba po denarju je spodbudila hitro rast bank, na primer razmah železnic ne bi bil mogoč brez bančnih kreditov.
V drugi polovici 19. stoletja je bilo že očitno, da je industrijska revolucija ustvarila nove gospodarske sile – Veliko Britanijo, ZDA, Nemčijo in Francijo. Njihov delež v svetovni industrijski proizvodnji je prikazan v spodnji preglednici.
S pomočjo preglednice odgovori na vprašanje
• Delež katere države je v industrijski proizvodnji najbolj narasel in delež katere je začel upadati?
ZANIMIVO
Leta 1869, po desetih letih gradnje, so za promet odprli Sueški prekop, ki v dolžini 193 km povezuje Sredozemsko in Rdeče morje ter je najkrajša pomorska pot med Evropo in Indijo oziroma Tihim oceanom
← Sueši prekop na poštni znamki Egipta
Na prehodu v 20. stoletje so ZDA postale svetovna industrijska velesila. Kot nova sila se je konec 19. stoletja pojavila tudi Japonska, ki se je spremenila v moderno industrijsko državo in uvedla novosti po zgledu zahoda: zahodnjaški način oblačenja, tovarne in industrializacijo, banke, ustavo.
Industrijska revolucija je vplivala na novo ravnotežje moči med državami.
• Države, v katerih se je industrializacija uveljavila, so postale gospodarsko močnejše in bogatejše.
• Med razvitim industrijskim zahodom in preostalim, industrijsko nerazvitim, svetom se je ustvarila velika neenakost. Svet, ki se ni takoj vključil v industrializacijo, je potegnilo v odvisnost od gospodarskih sil.
• Industrializacija je spodbujala in omogočila evropsko gospodarsko in politično nadvlado nad šibkejšimi (nerazvitimi) narodi. V drugi polovici 19. stoletju so vodilne evropske sile razširile ozemlja svojih kolonialnih imperijev v Afriki in Aziji.
Oglej si zemljevid in razmisli
• Katere države so imele največje kolonialne imperije?
Ponovim in razmislim
1. Navedi izume v prometu, ki so skrajšali čas potovanja.
2. Navedi izume, ki so spremenili vsakdanje življenje ljudi.
3. Katera nova področja naravoslovnih raziskovanj so bila značilna za drugo industrijsko revolucijo?
4. Izberi en izum iz preglednice in opiši, kako je spremenil vsakdanje življenje ljudi.
5. Ob zemljevidu industrializacije v Evropi ovrednoti, kakšna je bila vloga železnice za gospodarski razvoj v 19. stoletju.
6. Navedi največje gospodarske sile na prehodu v 20. stoletje.
Zdaj vem
• Za drugo polovico 19. stoletja je značilna druga faza industrijske revolucije, poimenovana znanstveno-tehnična revolucija.
• Njene značilnosti so bile: tehnološke spremembe, načrtno raziskovanje, napredek medicine in naravoslovnih znanosti, razmah gradnje železnic in parnikov, uvedba novih virov energije, izumi, ki so omogočili hitrejše potovanje in povezovanje sveta, nova organizacija proizvodnje.
• Širjenje industrijske revolucije po Evropi in svetu imenujemo industrializacija.
• Industrijska revolucija je ustvarila nove gospodarske sile: Veliko Britanijo, ZDA, Nemčijo in Francijo, ki so imele nadvlado nad šibkejšimi (nerazvitimi) narodi.