Po Kolumbovem odkritju Amerike so Španci v začetku 16. stoletja so začeli z načrtnim raziskovanjem novih dežel. Odprave so vodili konkvistadorji – vojaki raziskovalci, ki jih je gnala želja po bogastvu.
Usodo ameriških staroselcev je nakazalo že Kolumbovo srečanje z njimi, ki je predstavljeno v spodnje viru.
»Kolumbovi vojaki so ob vsakem pristanku na novem otoku ubijali in zasužnjevali. /…/ Kolumb je organiziral težko oboroženo skupino več sto mož, ki jo je spremljalo 20 napadalnih psov. Možje so divjali čez ozemlje in pri tem ubili tisoče bolnih in neoboroženih staroselcev. Vojaki so na zajetih staroselcih izvajali vaje z meči; obglavili ali razpolovili so jih z enim samim udarcem.«
Španska vojska se je pod vodstvom konkvistadorja Hernanda Cortésa leta 1519 izkrcala na mehiški obali, prišla do glavnega mesta azteškega imperija Tenochtitlana in ga zavzela. S tem je bilo azteškega imperija konec.
ZANIMIVO
V treh letih bojev za pokoritev azteškega imperija je skupaj umrlo 900 Špancev in 20.000 njihovih staroselskih zaveznikov; na azteški strani je bilo žrtev okoli 100.000.
Španski konkvistador Francisco Pizzaro pa se je leta 1530 z vojsko izkrcal v Južni Ameriki in prišel do inkovskega imperija. Španci so zavzeli inkovsko prestolnico Cuzco in celotno ozemlje nekdanjega inkovskega imperija.
Španci so v 16. stoletju zavzeli večji del Srednje in Južne Amerike in tam ustanovili svoje kolonije.